Ali poznate 'furlanski Lurd', kjer je maševal škof Jurij Bizjak?

Slovenija | 05.09.2023, 08:49 Alen Salihović

V božjepotni cerkvi v Porčinju v Italiji je minuli konec sveto mašo daroval koprski škof Jurij Bizjak. Ob oltarju se mu je pridružilo več duhovnikov, po poročanju katoliškega tednika Družina pa je tja priromalo več sto Slovencev od blizu in daleč. »Zbrani smo v cerkvi Device Marije v Porčinju z namenom, da obnovimo in poglobimo naročila, ki jih je naša nebeška Mati, Marija žanjica, leta 1855 posredovala deklici Tereziji,« je zbrane nagovoril škof Bizjak, ki je bil prvič na tej Božji poti, čeprav ga je, kot je dejal, porčinjski župnik Don Vittorino vabil, odkar je škof v Kopru.

Škof Bizjak v Porčinju razmišljal o treh sporočilih iz 'furlanskega Lurda'

Dragi gospod župnik don Vittorino in vsi bratje mašniki, dragi bratje in sestre domačini, dragi romarji in gostje iz vseh bližnjih in daljnih krajev: Prisrčno vas pozdravljam in vam posredujem najprej pozdrave tukajšnjega škofa Andreja iz Vidma, potem pa pozdrave vaših rojakov, ki so danes zbrani tu med vami in rojakov iz škofije Koper in drugih škofij v Sloveniji. Naj bo blagoslovljen današnji dan, naj nas poveže z našo nebeško Materjo Marijo in z vsemi svetniki in naj nas poveže v sveto skupnost Božjih otrok in zvestih Marijinih častilcev.

Iz Marijinega mesta Porčinja lahko vedno odnesemo s seboj dve sveti naročili in eno sveto sporočilo. Osnovno sporočilo, ki nam ga posreduje zgodba iz Porčinja, so besede slavne Marijine hvalnice, ki jo vsak večer brez izjeme, v petek in svetek, molimo v naših večernicah: 'Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi!' (Lk 1,48). Tudi v Porčinju se blagruje naša in Božja Mati Marija, kakor se blagruje tu v bližini v La Salette in v Lurdu in v Fatimi in v številnih drugih Marijinih svetiščih, kjer se je sveta Gospa prikazala preprostim otrokom.

Tudi v Porčinju se je tako uresničila hvalnica, ki jo je izrekel naš Gospod: 'Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si to prikril modrim in razumnim in razodel malim' (Mt 11,25). Uresničilo se je, kar pravi modri Salomon: 'Zasmehovalce (Gospod) zasmehuje, ponižnim pa daje milost!' (Prg 3,34; Jak 4,6; 1 Pt 5,5). In kar po preroku Izaiju govori Gospod: 'Na višavi, v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem, da poživljam duha ponižnih in poživljam srce potrtih' (Iz 57,15).

Marija je Sedež Modrosti in ravna kakor Božja Modrost: 'Sama hodi okrog in išče te, ki so je vredni, dobrohotno se jim pokaže na njih potih in jim pri vsaki misli pride naproti' (Mdr 6,16). Tako tudi naša Mati Marija hodi okrog in išče te, ki so je vredni. Kakor ima Božja Modrost svoje veselje pri človeških otrocih (Prg 8,31), tako ima tudi naša Mati Marija svoje veselje pri človeških otrocih in nas vabi: 'Zdaj torej, otroci, poslušajte me, blagor njim, ki se držijo mojih potov!' (Prg 8,32).

Prvo veliko naročilo, ki nam ga posreduje Marija žanjica v Porčinju, se tiče spoštovanja Božjega imena. Kakor nam zapoveduje Mojzes na v skalo vklesanem besedilu deseterih zapovedi: 'Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime!'' (2 Mz 20,7). Gospodu dejansko ne moremo nič: Prebiva v nedostopni svetlobi in ga noben človek niti videti ne more (2 Tim 6,16) in mi smo pred njim brez moči.

Razodel in zaupal pa nam je svoje ime in z njim lahko počnemo, kar hočemo: In kar počnemo z njegovim imenom, to počnemo z njim! O angelu, ki je Mojzesa vodil v obljubljeno deželo, je Gospod dejal: 'Pazi nanj in poslušaj njegov glas; ne upiraj se mu; kajti ne bo odpustil vaše krivde, ker je moje ime v njem!' (2 Mz 23,21). Zato pa je tudi prva od sedmerih prošenj v Gospodovi molitvi: 'Posvečeno bodi tvoje ime!' (Mt 6,9). Nebeškega Očeta prosimo, da bi nam njegovo ime bilo sveto!

Božje ime je sveto in mi mu ne moremo nič dodati. Namen prošnje je, da bi mi Božje ime kot takšno priznali in ga častili. Ko se je izvoljeno ljudstvo treslo pred močnejšimi sosedi, jih je prerok Izaija svaril: 'Gospoda nad vojskami, njega imejte za svetega! On bodi vaš strah in vaša groza! On vam bo svetišče, kamen spotike in skala pohujšanja obema Izraelovima hišama, zanka in zadrga prebivalcem v Jeruzalemu! Mnogo izmed njih se jih spotakne in pade, zlomi in zaplete in ujame!' (Iz 8,13-15).

Božje ime pa je tudi v vsakem človeku: 'In kdor dá komu teh malih piti le čašo hladne vode, ker je (moj) učenec, resnično, povem vam: ne bo izgubil svojega plačila!' (Mt 10,42). In komu niso znane Gospodove besede na vesoljni sodbi: 'Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili!' (Mt 25,40). Zato moramo tudi drug drugega imeti za svetega in ljubosumno braniti in varovati njegovo dobro ime: 'Dobro ime je boljše kakor veliko bogastvo, priljubljenost je boljša od srebra in zlata' (Prg 22,1). Mojzes nas svari: 'Ne hodi kot obrekljivec med svojim ljudstvom in ne strezi svojemu bližnjemu po življenju, jaz sem Gospod!' (3 Mz 19,16).

Drugo veliko naročilo, ki nam ga posreduje Marija žanjica iz Porčinja, se tiče spoštovanja Gospodovega dne. Kakor nam zapoveduje tudi Mojzes: 'Pomni, da boš posvečeval sobotni dan!' (2 Mz 20,8). Besedilo deseterih zapovedi obsega v izvirniku 16 vrstic: 2 Mz 20,2-17. Od teh ima osem zapovedi po eno vrstico, dve zapovedi pa po štiri vrstice! Po štiri vrstice imata zapoved, ki prepoveduje malikovanje, in zapoved, ki zapoveduje sobotni počitek! Na nek način sta to glavni dve zapovedi: Sobotni počitek se nanaša na človeka, malikovanje se nanaša na Gospoda.

Med petimi cerkvenimi zapovedmi je na prvem mestu: 'Posvečuj nedelje in zapovedane praznike!' Zapoved zapoveduje dve stvari: zapoveduje počitek in zapoveduje udeležbo pri sveti maši ali ustreznem obredu. Kršenje zapovedanega počitka in opuščanje obveznega obreda ni samo prekršek proti Božji zapovedi, ampak je tudi prekršek proti naravi in nam kliče v spomin znano pravilo: 'Bog odpušča vedno, človek včasih, mati narava nikoli!' Tudi zaradi kršenja nedeljskega počitka imamo danes toliko pregorelih in ugaslih ljudi okrog sebe.

Pri pridelkih si je Gospod pridržal desetino (5 Mz 14,22), pri času pa si je Gospod pridržal sedmino, to je vsak sedmi dan (2 Mz 20,8-11), kar pomeni več kot desetino. Spoštujmo torej, bratje in sestre, Gospodovo zapoved in dajajmo Bogu, kar je Božjega (Mt 22,15-22). Porčinj leži na meji, na nekakšnem prelazu iz ene dežele v drugo deželo. Zato se odpira ne obe strani in sprejema romarje in popotnike z obeh strani. Najbolj pomembno pa je, da ostaja odprt proti nebu in proti blagoslovom z neba.

Največja vrata med nebom in zemljo je s svojim učlovečenjem in svojim prihodom odprl Kristus. Lestvici, ki jo je v sanjah videl očak Jakob in je segala od zemlje do neba in so angeli po njej hodili gor in dol, je Kristus dodal brezkončno število novih lestvic po vsej zemlji in med temi je tudi lestvica med nebom in zemljo v Porčinju, kjer se je po njej spustila na zemljo Mati Božja Devica Marija. Očak Jakob je vzkliknil: 'Kako čudovit je ta kraj, to ni nič drugega kakor Hiša Božja in Vrata nebeška!' (1 Mz 28,17). Bratje in sestre, naj tudi Porčinj postaja in vedno ostaja Hiša Božja in Vrata nebeška! Amen.