Lidija Čop: Odgovornost podjetij ni le modna muha
Komentarji | 22.11.2009, 11:20
Novice o stavkah, odpuščanjih, stečajih in propadih se vrstijo z dneva v dan in vsak dan jih je več. Za vse pa naj bi bila kriva kriza. Vendar pa se je treba prav v času krize po mnenju nekaterih strokovnjakov poglobljeno spraševati ne le o družbeni odgovornosti podjetij, ampak tudi o družbeni odgovornosti menedžerjev kot ključnih odločevalcev v podjetjih.
Pozornost, ki jo strokovnjaki namenjajo družbeni odgovornosti podjetij, deloma odseva tudi veliko zanimanje, ki jo je to področje deležno v poslovni javnosti, civilni družbi in državnih institucijah. Zanimiv je podatek, da okoli 90 odstotkov velikih evropskih podjetij že objavlja izčrpne podatke o svojih družbeno odgovornih dejanjih, medtem ko več kot polovica velikih svetovnih multinacionalk izdaja posebna poročila, namenjena zgolj poročanju o družbeni odgovornosti podjetja. Aktivne so tudi nevladne organizacije in številni potrošniki, ki s svojim kritičnim izražanjem skušajo postaviti standarde poslovanja podjetij. Velik delež k razkrivanju neodgovornih praks pa je prispevala tudi hitra informatizacija.
Družbena odgovornost pravzaprav temelji na družbeni naravi poslovnega sveta in podjetja, hkrati pa se v zvezi s tem poudarja vloga pričakovanj družbe oziroma številnih udeleženih skupin, s katerimi je podjetje v določenih odnosih. Podjetje in družba sta prepleteni in ne ločeni skupini, zato ima družba določena pričakovanja o primernem vedenju podjetij in rezultatih tega vedenja.
Definicije in obrazložitve o tem, kaj družbena odgovornost podjetja sploh je in kaj zajema, so si precej različne, vendar pa imajo nekaj stičnih ravni. Gre za navajanje dimenzij oziroma kategorij odgovornosti. Najpogostejša je kategorizacija, ki zajema štiri ravni delovanja podjetja: poslovati uspešno, spoštovati zakone, delovati in odločati se etično ter vračati družbi. Družbena odgovornost podjetij je torej v uravnoteženosti vseh razsežnosti odgovornosti in delovanje, ki je uravnoteženo s pričakovanji, vrednotami in normami družbe.
Na splošno velja, da je pojem družbena odgovornost podjetij povezan s kulturnimi značilnostmi in značilnostmi socio-političnega sistema, ki oblikujejo pričakovanja o vlogi podjetij in vlogi države v družbi. Iz tega sledi, da je pomemben institucionalni temelj, ki vpliva na delovanje podjetij in določa način, kako se bo podjejte vedlo v odnosu do svojih deležnikov in kako bo družbeno odgovornost vključilo v svoje strateške izbire.
Da pričakovanja javnosti o odgovornosti rastejo, zaupanje pa je vse manjše, kažejo večletne raziskave javnega mnenja. Podobno je tudi danes, ko je poslovni sveti omajala gospodarska kriza in še pripomogla k večjemu nezaupanju. V zadnjem desetletju so vlade, zlasti tiste v Evropski uniji, dokaj intenzivno promovirale politiko družbeno odgovornega podjetja. Poznavalci razmer pričakujejo, da se bo v prihodnje še okrepilo, saj je družbena odgovornost podjetij lahko odgovor na družbene težave, ki zadevajo tako poslovni kot politični svet.
Dejstvo je tudi, da prevladujoče razumevanje družbeno odgovornega podjetja v evropski kulturi še vedno temelji na tradicionalnih izhodiščih, ki poudarjajo aktivnejšo vlogo države v gospodarstvu. Družbena odgovornost podjetja temelji na vrednotah, normah in pravilih, ki se izražajo v zahtevah do podjetij, da se ukvarjajo z družbenimi vprašanji. Te se zrcalijo tudi v javnih politikah, ki promovirajo družbeno odgovornost podjetja. Delovanje zajema vse od izobraževanja med podjetji in potrošniki, davčnih olajšav, regulativ o odgovornem investiranju, do finančnih podpor projektom družbene odgovornosti podjetja. Podobno bi se lahko odzvala tudi slovenska vlada, ki družbeno odgovornost podjetja sicer podpira, a obsežnejših politik in projektov na tem področju še ne izvaja.
Pomembno vlogo pa ima tudi samo poslovni svet. Ob velikih pričakovanjih in majhnem zaupanju imajo podjetja še toliko težjo nalogo, da se rešijo iz trenutnih težav. Tudi zato, ker posamezniki kot potrošniki in investitorji nimajo nobene želje podpreti podjetja, ki jim ne zaupajo, medtem ko so precej pripravljeni podpreti zaupanja vredna podjetja. Globalne raziskave namreč kažejo, da skoraj 80 odstotkov anketiranih bojkotira izdelke oziroma storitve podjetja, ki mu ne zaupajo. V več kot 70 odstotkih primerov so o teh podjetij tudi razširjali negativne govorice. Kar 55 odstotkov vprašanih pa bi bilo pripravljenih plačati več za izdelke ali storitve podjetja, ki je družbeno odgovorno in vredno zaupanja. Podatkov za Slovenijo sicer ni, a ob neodgovornih menedžerjih, odpuščanjih in v zadnjih dneh vse bolj množičnih stavkah, so razmere verjetno precej podobne. Slovenska podjetja so soočena z dejstvom, da si je treba zaupanje znova pridobiti, saj si bodo le tako povrnila ugled v očeh slovenske javnosti. Raziskave kažejo, da imajo podjetja, ki so družbeno odgovorna in komunicirajo transparentno, zagotovo večjo podporo med svojimi deležniki, s čimer si zagotovijo poslovni uspeh.
In kaj sploh lahko naredimo? Ključno je zavedanje, da je družbena odgovornost podjetja, podobno kot ugled, neotipljiv dejavnik z otipljivimi posledicami. To spoznanje je še posebej pomembno v času, ko so številna poslovodstva dobesedno zgubljena in so se na vseh ravneh začela vesti mačehovsko, s čimer delajo slabo uslugo sebi, predvsem pa svojim podjetjem. Zaupanje in ugled si namreč podjetje gradi leta, izgubi pa ju lahko v nekaj dneh.
Očitno je, da je vloga poslovnega sveta v sodobni družbi pomembna, odgovornost podjetij pa ni le modna muha, saj ponuja številne odgovore tudi v času recesije. Zato je treba družbeno odgovornost podjetja razumeti širše od donacij in sponzorstev podjetja. Pravzaprav gre za filozofijo vodenja in poslovanja, ki na srednji in dolgi rok prinaša podjetju otipljive rezultate.
