Tomaž Vnuk: Sem otrok Tivolija
Oddaje | 12.12.2009, 19:00
V oddaji Naš gost smo gostili vrhunskega športnika, hokejista, ki je pred tedni sklenil svojo nadvse uspešno kariero. Tomaž Vnuk je svojo „štiriindvajsetico“ zaznamoval z uspehi, ki so ga zapisali med hokejske zvezde. Poglejte nekaj številk: 162 nastopov v državni reprezentanci, 659 nastopov v državnem prvenstvu, na uradnih tekmah je dosegel 627 golov. Vnuk je bil udeleženec enajstih svetovnih prvenstev, evropski klubski prvak in sedemkrat član ekipe državnih prvakov.
Ob vprašanju kateri gol mu je bil najljubši, je Tomaž Vnuk dejal, da bi najraje zabil še kakšnega, a hkrati zatrdil, da se to na uradnih tekmah ne bo več zgodilo. Iz množice odločilnih strelov pa ne more izbrati tistega, ki mu je najbolj ostal v spominu.
O dvorani, ki je najbolj „njegova“ pove: „Sem otrok Tivolija. Oče je na mojo športno pot vplival kot hokejist, v njegovih časih sem bil strasten navijač Olimpije. Sicer pa je za vse skupaj kriva mama. Vztrajala je, vozila me je na tekme in treninge, ostajala doma čez vikende. Hvaležen sem ji za to!“
Ob slovesu od profesionalnega hokeja, se je odločil za dobrodelno akcijo s katero skuša pomagati otrokom iz socialno ogroženih družin. Na spletni strani www.24ever.si poteka dražba osmih hokejskih dresov, v katerih se kaže hokejska pot velikana. Z dražbo bo Tomaž Vnuk, prek organizacije Rdeča žoga, pomagal otrokom, ki si želijo športa in športnikom invalidom. Tudi sicer si želi dela s hokejskim podmladkom.
Osebno pa lep del prostega časa preživlja z družino. Žena, nekdanja smučarka Špela Bračun, je pred meseci povila sina, njunega drugega otroka. Tomaž je tudi velik ljubitelj jadranja. Že dolgo, časa zanj pa je zdaj več, kot pred hokejskim slovesom. Z gostom smo spregovorili tudi o poslovilni tekmi, ki jo pripravlja in bo napolnila Tivoli ob koncu poletja 2010.
„Ob koncu poti je lepo slišati, ko ti navijači dodajo kak lep pridevnik. Zahvaljujem se vsem, ki so spremljali mojo hokejsko pot in sem jim hvaležen za dobro mnenje o meni. Lepo je, za navijače pravzaprav igramo!“
„Razmere v vrhunskem športu pri nas še niso povsem urejene. Na žalost je kršenje pogodb prepogost pojav. Zavedati se moramo, da je vsaka pogodba list papirja, ki ga je potrebno spoštovati. Z obeh strani. Absolutno!“
