Energija ali življenje v reki? | (foto: Prizor iz filma Junaki Soče)
Junaki Soče: Kako so tolminski študentje pred pol stoletja rešili smaragdno reko?
Doživetja narave | Blaž Lesnik
V zadnji oddaji Doživetja narave smo se posvetili reki Soči in pretresljivi zgodbi njene ohranitve. Pred pol stoletja je le malo manjkalo, da bi soške brzice za vedno izginile pod gladino umetnih jezer. Zgodba o pogumu tolminskih študentov, ki so v sedemdesetih letih dvignili glas proti gradnji hidroelektrarne pri Kobaridu, je zdaj zaživela v dokumentarnem filmu Junaki Soče avtorjev Roka Rozmana in Rožleta Bregarja. V oddaji so spregovorili ustvarjalca filma ter eden glavnih akterjev takratnega upora, kasnejši okoljevarstveni pravnik in naravovarstvenik Mladen Berginc.
Danes se nam ohranjena Soča morda zdi nekaj samoumevnega. Toda pred dobrimi petimi desetletji je bilo treba za njeno prihodnost zbrati precej poguma, vztrajnosti in prepričanja, da narave ne moremo vrednotiti zgolj skozi gospodarske koristi. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so velike hidroelektrarne veljale za simbol napredka in gospodarskega razvoja. Toda načrti za gradnjo hidroelektrarne Kobarid so naleteli na odločen odpor skupine mladih iz Posočja. Med njimi je bil tudi takratni študent prava Mladen Berginc, član Kluba tolminskih študentov, ki je skupaj s kolegi jeseni 1973 začel organizirati nasprotovanje načrtovanemu posegu.
Filmski spomenik reki in njenim varuhom
Zgodba, ki je bila dolga desetletja širši javnosti precej slabo znana, je zdaj zaživela na filmskem platnu. Dokumentarni film Junaki Soče je nastajal več let in zahteval kar 195 snemalnih dni v neposredni bližini reke. Ustvarjalca filmu nista želela dati le informativne vsebine, temveč sta si zadala cilj postaviti ogledalo odločevalcem ter opozoriti na neodgovoren odnos do naravne dediščine. Z zgodbo o posameznikih, ki so tvegali svoje položaje za ohranitev reke, si želita navdihniti predvsem mlade generacije, da postanejo novi varuhi Soče.
Če bi zmagala hidroenergija: 10 kilometrov potopljene doline
Če bi se v sedemdesetih letih uresničili načrti za zajezitev Soče pri Kobaridu, bi nastali dve veliki umetni jezeri, ki bi potopili kar 10 kilometrov doline med Trnovim in Kamnim pri Tolminu. Pod vodo bi za vselej izginili slikoviti kanjon, brzice in neokrnjeni bregovi. Celotno uničenje naravnega toka Soče v tem delu bi takrat prineslo zgolj 2,2 odstotka slovenskih potreb po električni energiji.
Mladen Berginc, ki je takrat opravljal funkcijo podpredsednika izvršnega sveta občine Tolmin, se je skupaj z mladim ekonomistom Žarkom Mlekužem in drugimi tolminskimi študenti odločno zoperstavil projektom. Z urbanističnimi podlagami ter ekonomskimi študijami so na občinski in republiški ravni dokazali, da bi bila investicija okoljsko uničujoča in ekonomsko povsem nesmiselna.
»Sočo nosim v sebi«: Osebna vez in spoštovanje narave
Za Mladena Berginca je bila odločitev za boj samoumevna, saj je odraščal v Trenti in ob Soči, ki jo še danes nosi v sebi. Kot nekdanji gorski reševalec, strasten kolesar in opazovalec živalskega sveta v naravi vidi svoj pravi dom. Ob tem se spominja zanimive prigode Nizozemca, ki je v raznolikosti slovenske krajine preštel kar 32 različnih odtenkov zelene barve – dragocenosti, ki se je domačini pogosto premalo zavedamo.
Trije okoljski izzivi in pasti masovnega turizma
Kot dolgoletni strokovnjak na področju varstva narave Berginc izpostavlja tri najresnejše okoljske izzive v Sloveniji:
- Podnebne spremembe in prilagajanje na nove ekstremne razmere
- Ogroženost biodiverzitete ter rušenje naravnih verig ekosistemov
- Upravljanje in varovanje vodnih virov
Posebej opozarja na nenadzorovan masovni turizem, ki prinaša hrup in uničuje kakovosti življenja domačinov (kot na primer v Trenti med poletno sezono zaradi hrupa motorjev). Po njegovih besedah bi moral biti turistični sektor prvi zagovornik varovanja narave, saj svojo ponudbo gradi prav na podobi zelene in neokrnjene Slovenije.
Sporočilo mladim generacijam
Čeprav so bil časi pred pol stoletja drugačni, Berginc poudarja, da ključno sporočilo ostaja enako: prihodnost je v rokah mladih. Tudi na videz majhna dejanja in odločen glas posameznikov lahko preprečijo velika uničenja ter ohranijo naravne lepote za prihodnje rodove.
🎧 Prisluhnite celotnemu pogovoru v oddaje Doživetja narave v audio arhivu Radia Ognjišče ali v svoji priljubljeni aplikaciji za podkaste!



