Janez Cigler Kralj | (foto: ARO)
Cigler Kralj: Slovensko podeželje je nosilec naše identitete
Politika | Alen Salihović
Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je na pogovornem večeru o slovenskem kmetijstvu v Domu sv. Jožef v Celju poudaril pomen podeželja za narodno identiteto in demografsko prihodnost. Med prednostnimi nalogami ministrstva je izpostavil podporo mladim prevzemnikom kmetij, zmanjšanje birokracije ter večjo odpornost kmetijstva na sušo in vročino. Pred tem so gostili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. 15. decembra bo gostja ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Slovensko podeželje ni pomembno le zaradi pridelave hrane in ohranjanja kulturne krajine, temveč tudi zaradi načina življenja, ki ga ohranja. Kmetijski minister Janez Cigler Kralj meni, da bi lahko prav podeželje ponudilo nekatere odgovore na demografske izzive.
»Slovensko podeželje je dragoceno, ne samo zaradi pridelave naše zdrave hrane in ohranjene kulturne krajine, ampak tudi kot nosilec naše identitete in kulture življenja,« je dejal. Po njegovih besedah na podeželju še vedno najdemo več družin z več otroki, čeprav je življenje na kmetiji zahtevno in delovno intenzivno.
Minister je poudaril, da želi obrniti odnos družbe do kmetov in kmetijstva. Kmetovalci po njegovem ne skrbijo le za proizvodnjo hrane, ampak tudi za obdelanost krajine. Prihodnost vidi v podpori različnim vrstam kmetij: tako tistim, ki imajo možnosti za širitev in ustvarjanje delovnih mest, kot manjšim kmetijam na hribovskih in drugih območjih z omejenimi dejavniki.
Mladi prevzemniki in razvoj kmetij
Cigler Kralj je povedal, da je na terenu srečal več mladih, ki so ponosni, da so kmetje, in se kmetovanja lotevajo s konkretnimi poslovnimi načrti. Ministrstvo želi v prihodnjem programskem obdobju bolj podpreti kmetije, ki imajo razvojno vizijo, obenem pa ohraniti tudi kmetije, pomembne za obdelanost podeželja.
Kot primer je navedel Avstrijo, kjer nekdanji gospodarji ob predaji kmetije lahko prejemajo doživljenjsko rento. V Sloveniji bi bilo treba za podobne spodbude poiskati domače finančne vire, saj jih po ministrovih besedah ni mogoče izplačevati iz sredstev skupne evropske kmetijske politike. Ob tem je opozoril na zaostrene javnofinančne razmere.
Manj obrazcev, več časa za delo in družino
Med največjimi težavami, ki jih kmetje izpostavljajo, je minister omenil administrativne postopke. Napovedal je, da naj bi kmetje nekatera izplačila prejeli brez oddaje vlog. Med njimi je navedel pomoč zaradi višjih cen mineralnih gnojil in goriva, za katero je predvidenih 8,1 milijona evrov, ter še eno izplačilo v višini nekaj več kot treh milijonov evrov.
Po njegovih besedah želi ministrstvo podatke, ki jih že ima, bolje uporabiti pri pripravi odločb in poenostaviti postopke. Digitalizacija bi lahko zmanjšala napake pri vnosu podatkov in kmetom prihranila čas.
»Kmet potrebuje čas za svojo osnovno dejavnost in za družinsko življenje,« je dejal. Pri tem je poudaril, da je družina pomembna tudi za prihodnost kmetije: če družinski odnosi ne delujejo, se mladi po njegovem mnenju težje odločajo za prevzem kmetije.
Več slovenske hrane v javnih ustanovah
Del pogovora je bil namenjen tudi prehranski verigi in zastopanosti slovenske hrane v šolah, vrtcih, bolnišnicah ter domovih za starejše. Minister meni, da možnosti za večjo uporabo lokalnih pridelkov obstajajo, vendar je treba bolje povezati javne zavode in kmetije ter spodbuditi načrtovalce prehrane, da se udeležujejo izobraževanj.
Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev potrošnikov. Opozoril je, da kupci pogosto izrazijo podporo slovenskim pridelkom, a niso vedno pripravljeni zanje plačati nekoliko več. Kot primer je navedel raziskavo o slovenskem paradižniku, v kateri so potrošniki kakovost domačega pridelka ocenili zelo dobro, večinoma pa niso bili pripravljeni plačati višje cene.
Cigler Kralj je ob tem poudaril, da bi morali ponovno odkrivati domačo hrano in tradicionalne jedi. Po njegovem imajo pomembno vlogo tudi družine, ki otrokom približajo lokalne sestavine in jedi, značilne za slovensko okolje.
Vlaganja v vodo in prilagajanje vročini
Med izzivi, ki so letos prizadeli kmetijstvo, je minister naštel sušo, pozebo, poplave in neurja. Posebej je opozoril na posledice dolgotrajne vročine, ki je poškodovala rastline in sadje.
V prihodnjih letih bi morali po njegovih besedah več vlagati v zajeme vode in namakalne sisteme, pa tudi v oroševanje ter senčenje. Zajemi bi omogočili shranjevanje vode v obdobjih, ko je je dovolj, in uporabo v času suše. Minister je dejal, da občine in kmetje že pripravljajo projekte, da bi jih bilo mogoče izvesti, ko bodo na voljo sredstva.
Zavzel se je tudi za boljšo zaščito kmetij pred posledicami naravnih ujm in za nadaljnje sofinanciranje zavarovalnih premij. Kot je poudaril, se suša pojavlja vse pogosteje, zato je treba poiskati primeren način zavarovanja tudi pred tem tveganjem.
Ob koncu je kmete opisal kot ljudi, ki načrtujejo dolgoročno in razmišljajo tudi o prihodnjih generacijah. Preizkušnje so po njegovih besedah del kmetovanja, vendar je pomembno, da se ljudje nanje odzovejo z upanjem in nadaljujejo delo.



