Morišče Macesnova Gorica | (foto: Škofija Novo mesto)
Svojci žrtev vojnih in povojnih pobojev lahko oddajo DNK-vzorce tudi v prihodnjih tednih
| Andrej Šinko
Novela Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je začela veljati sredi letošnjega leta, je odprla novo poglavje pri ugotavljanju identitete žrtev vojnega in povojnega nasilja. Svojci lahko na policijskih upravah oddajo brise ustne sluznice, ki bodo služili za primerjavo z DNK-posnetki iz posmrtnih ostankov žrtev.
Prvi dan zbiranja vzorcev je po besedah tajnika Nove Slovenske zaveze in člana vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Petra Sušnika prinesel izjemen odziv. Na nekaterih policijskih upravah, predvsem v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, je zanimanje občutno preseglo pričakovanja, zato številni niso prišli na vrsto.
»Gre za izjemen interes ljudi, ki so si želeli čim prej priti do identifikacije svojcev in zelo smo hvaležni ljudem, ki so se odzvali. Nihče ni mogel natančno oceniti, koliko ljudi bo hkrati prišlo,« je poudaril Sušnik.
Zaradi velikega zanimanja bodo že jutri na najbolj obremenjenih lokacijah zagotovljene dodatne ekipe. Ob tem pristojni vabijo ljudi tudi na druge policijske uprave, med drugim v Celje, Maribor, Slovenj Gradec, Mursko Soboto, Koper in Novo Gorico, kjer ne pričakujejo tako velikih gneč.
Sušnik poudarja, da jutrišnji termin nikakor ni zadnja priložnost za oddajo vzorca. V Ljubljani bodo odvzemi potekali vsak torek do božiča, dodatne termine pa načrtujejo tudi januarja in februarja. Terenski odvzemi bodo predvidoma organizirani tudi na območjih, kjer je zanimanje največje, med drugim v Cerknici, Logatcu, na škofjeloškem območju, v Poljanski dolini in Dobrepolju.
Identifikacije in priprave na pokop žrtev
Postopek za svojce je razmeroma preprost. Na policijski enoti najprej opravijo pogovor o pogrešani osebi, nato pa jim ob privolitvi odvzamejo bris ustne sluznice. Za sodelovanje ni treba poznati kraja izginotja niti imeti posebne dokumentacije. Pomembni so predvsem podatki o pogrešanem sorodniku.
Pri tem pristojni pozivajo k čim širšemu sodelovanju svojcev, saj več zbranih vzorcev povečuje možnosti za uspešno identifikacijo. Kot je pojasnil Sušnik, bodo laboratoriji nato iskali ujemanja med zbranimi DNK-vzorci svojcev in genetskim materialom iz posmrtnih ostankov.
Ugotavljanje identitete predstavlja le eno od faz širšega procesa urejanja vprašanja prikritih grobišč. Identificirane posmrtne ostanke bodo svojci lahko pokopali v družinskih grobovih, če bodo tako želeli. Preostanek žrtev iz Macesnove gorice, Hude jame in drugih množičnih grobišč pa naj bi bil pokopan na ljubljanskih Žalah.
Po Sušnikovih besedah potekajo potrebni upravni postopki za ureditev pokopnega mesta. Če ne bo zapletov, bi lahko do pogrebne slovesnosti prišlo že v letu 2027. Ob tem pričakuje, da bo ustavno sodišče zavrnilo zahtevo Mestne občine Ljubljana za zadržanje novele zakona in potrdilo njeno veljavnost.



