Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Helena KrižnikHelena Križnik
Urh Sušnik (foto: Rok Mihevc)
Urh Sušnik | (foto: Rok Mihevc)

Odločitev med gospodarskim razvojem in vzdržnostjo javnih financ

Naš pogled | Urh Sušnik

22. marca na državnozborskih volitvah smo si volivci in volivke več kot očitno želeli, da Robert Golob ne bi bil več predsednik vlade. Tega si niso želeli le tisti, ki so volili desne stranke, ampak tudi številni sredinski in nekateri levi volivci. In želja se je uresničila. Golob je izgubil 13 poslancev svoje koalicije.

Glede na sestavo nove vlade so gospodarstveniki upravičeno pričakovali temeljit spremembe na področju davkov, dohodnine in nasploh boljše poslovno okolje za podjetnike, obrtnike, delodajalce in delojemalce. In pripravljen in sprejet je bil obsežen omnibus zakon. Zagovorniki poudarjajo davčne razbremenitve, višje razpoložljive dohodke in spremembe, ki naj bi izboljšale pogoje za gospodarstvo. Nasprotniki pa opozarjajo na posege v javne finance, ki bi posledično vplivale na pokojninski sistem, delovna razmerja in na javno zdravstvo ter na vprašanje javnih storitev.

Predlagateljice so izračunale, da bo povzročil skupno nekaj več kot pol milijarde evrov primanjkljaja, fiskalni svet pa je ocenil, da bo ta še mnogo višji, kar 1,2 milijarde evrov. Če bi se zakon uveljavil brez načrtovanja prilivov ali zmanjšanja drugih izdatkov, bi morala država finančne posledice vključiti v načrtovanje javnih financ, a tega zazdaj še ni storila.

Bistvo tega je torej: finančni zalogaj je velik, vendar to po sebi še ne pomeni, da je zakon slab ali dober. Za celovito presojo je nujno potrebno primerjati vse učinke. Ali bi se del izpada povrnil z gospodarsko rastjo? Da. Vsaj del izpada bi se lahko nadomestil z gospodarsko rastjo, vendar po septembrski oceni fiskalnega sveta tudi na srednji rok ne v celoti. Kratkoročno bi se prek gospodarske rasti v državno blagajno lahko vrnila približno četrtina izpada, po desetih letih pa polovica.

Kako pa? Če bi zaradi nižjih davkov in prispevkov podjetja več investirala, ljudje več trošili, gospodarstvo pa bi ustvarilo več delovnih mest in višje plače, bi država lahko pobrala več DDV-ja, davkov od dohodkov zaradi višje zaposlenosti in več davkov od dobička pravnih oseb. Toda poudariti velja, da nižji davki sami po sebi še ne zagotavljajo dovolj velike gospodarske rasti, da bi se izpad pokril. Zato bi morali luknjo pokriti z drugimi ukrepi, na primer zmanjšanjem izdatkov, drugimi prihodki ali zadolževanjem.

Do referenduma je le še nekaj tednov, čeprav je mimo že deset dni kampanje, pa je politično ozračje dokaj mirno. Zato vnaprej pozivam politike k vsebinski razpravi. Od zagovornikov zakona prav tako pričakujem konkretne odgovore o tem, kako bodo davčne razbremenitve vplivale na nas in kako bodo zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ. Od nasprotnikov pa pričakujem več kot le opozorila, da nam grozi razkroj socialne države. Predstavijo naj konkretne alternative, kako bi sami izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in hkrati zagotovili stabilno financiranje javnih storitev.

Slovenija potrebuje tako konkurenčno gospodarstvo kot dostopno zdravstvo, vzdržen pokojninski sistem in kakovostne javne storitve. Eno brez drugega dolgoročno težko deluje. Prav zato bi morala biti razprava o prihodnosti države precej resnejša od političnih sloganov, ki jih poslušamo trenutno. Odločitev bo na koncu zelo težka, lahko pa nam jo politiki vsaj nekoliko olajšajo.

Pomembno pa je še nekaj. Poslanske skupine NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica so v zakonu vključile večino področij, na katerih so pred volitvami obljubljale spremembe. Če na referendumu zakon ne bo uspešen, bodo predlagane spremembe in predvolilne obljube politično-pravno blokirane. Vlada bo imela skoraj zvezane roke in znašla se bo v zagati. A to je že druga zgodba. Počakajmo na rezultate referenduma.

Naš pogled

VIDEOTEKA

  • Zasedanje Slovenske škofovske konference v Ljubljani (photo: Rok Mihevc/SŠK) Zasedanje Slovenske škofovske konference v Ljubljani (photo: Rok Mihevc/SŠK)

    Škof Saje: Gospod, odpri nam oči

    Slovenski škofje, ki danes nadaljujejo plenarno zasedanje, so se sinoči zbrali pri sveti maši v ljubljanski stolnici.

    Avdio player - naslovnica