Škof Saje: Redovne skupnosti naj bodo kvas evangelija

Nagovor škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob inšpektorialnem zboru Hčera Marije Pomočnice

Z močjo Svetega Duha biti misijonarke občestva in upanja

Spoštovana sestra provincialna predstojnica Mateja Kranjc,
drage sestre Hčere Marije Pomočnice!

Z veseljem sem danes med vami ob vašem inšpektorialnem oziroma provincialnem zboru. Iskreno se vam zahvaljujem za povabilo in za priložnost, da lahko skupaj obhajamo sveto evharistijo ter prosimo za razsvetljenje in vodstvo Svetega Duha.

V imenu Slovenske škofovske konference se vam zahvaljujem za vaše poslanstvo v Cerkvi na Slovenskem. Hvaležni smo vam za vzgojno in pastoralno delo, za spremljanje otrok, mladih in družin, za pričevanje posvečenega življenja ter za številna, pogosto skrita dejanja ljubezni in služenja.

Letos se s hvaležnostjo spominjate tudi 90-letnice prihoda prvih Hčera Marije Pomočnice v Slovenijo. Devet desetletij zvestobe salezijanski karizmi, požrtvovalnosti in zaupanja v Božjo previdnost je bogata dediščina, ki vas spodbuja, da z upanjem gledate v prihodnost.

Vaš provincialni zbor je namenjen skupnemu premišljevanju, preverjanju in načrtovanju prihodnje poti. Ob pripravah na 25. vrhovni zbor leta 2027 vas povezuje geslo: »S preroško močjo karizme biti misijonarke občestva skupaj z mladimi.«

V središču vašega razločevanja so evangeljski blagri in prizadevanje, da bi bile skupnosti, ki ustvarjajo življenje.

Zato smo danes zbrani predvsem v molitvi, da bi se odprle Svetemu Duhu, prisluhnile njegovim navdihom ter skupaj prepoznavale pot, na katero vas Gospod kliče.

1. Božje kraljestvo raste iz majhnih začetkov

Današnji evangelij nam ponuja dve preprosti, a izjemno bogati podobi: gorčično zrno in kvas.

Jezus pravi, da je Božje kraljestvo podobno gorčičnemu zrnu, ki ga človek poseje na svojem vrtu. Iz majhnega semena zraste drevo, na katerem najdejo zavetje ptice. Nato Božje kraljestvo primerja s kvasom, ki ga žena zamesi v moko, dokler se vse testo ne prekvasí.

Obe priliki govorita o skrivnostnem delovanju Božje milosti. Božje kraljestvo se pogosto začenja neopazno, v majhnih dejanjih, ki na prvi pogled nimajo posebnega pomena. Toda v sebi nosijo moč rasti in preobrazbe.

To je pomembno sporočilo za Cerkev in še posebej redovne skupnosti. Živimo v času sprememb. Spreminjajo se družbene razmere, navade mladih, odnos do vere in možnosti pastoralnega delovanja. Skrbijo nas manjše število redovnih poklicev, staranje skupnosti ali negotovost glede prihodnosti.

Toda Jezus nas vabi, da na stvarnost ne gledamo samo s človeškimi merili uspešnosti, številčnosti in učinkovitosti.

Božje kraljestvo ne raste predvsem zaradi naše moči, ampak zaradi Božje milosti. Mi smo povabljeni, da sejemo, skrbimo za rast in zaupamo, da Bog deluje tudi tam, kjer sadov še ne vidimo.

Pomislimo na sv. Janeza Boska in sv. Marijo Dominiko Mazzarello. Tudi njuno delo se ni začelo z velikimi ustanovami, ampak s pozornostjo do konkretnih mladih ljudi, zaupanjem v Boga in pripravljenostjo odgovoriti na potrebe svojega časa. Iz teh skromnih začetkov je zraslo veliko duhovno in vzgojno poslanstvo, katerega nosilke ste danes tudi ve.

2. Biti kvas evangelija v svetu

Druga podoba, podoba kvasa, nas vodi še globlje. Kvas deluje skrito. Ne ostaja na površini, ampak prodre v testo in ga od znotraj preoblikuje. Sam po sebi je majhen, vendar ima moč, da spremeni celoto.

To je lepa podoba posvečenega življenja. Vaše poslanstvo ni predvsem v tem, da bi bile vedno vidne ali da bi imele veliko ustanov. Bistveno je, da ste s svojo navzočnostjo, molitvijo, vzgojnim delom in medsebojnimi odnosi kvas evangelija. To pomeni ustvarjati okolje, v katerem mladi začutijo, da so sprejeti, ljubljeni in dragoceni.

Vaše geslo poudarja, da želite biti misijonarke občestva skupaj z mladimi. Ta beseda je pomembna. Mladi niso samo prejemniki vašega vzgojnega dela, ampak tudi dejavni sodelavci pri graditvi Cerkve in družbe.

Zato jih je treba poslušati, jim zaupati in jim omogočiti, da prevzemajo odgovornost. Prav v tem se uresničuje tudi sinodalna razsežnost Cerkve: hoditi skupaj, poslušati drug drugega in skupaj razločevati Božjo voljo.

3. Občestvo se rojeva iz medsebojne ljubezni

Današnje berilo iz pisma Efežanom nas usmerja k temelju vsakega pristnega občestva. Apostol Pavel začne z besedami: »Podredite se drug drugemu v Kristusovem strahu« (Ef 5,21). Nato govori o zakonski zvezi in ljubezni med možem in ženo. Te besede moramo razumeti v luči celotnega odlomka, katerega središče je Kristusova ljubezen do Cerkve.

Pavel pravi: »Kristus je ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe« (Ef 5,25). To je odločilno merilo krščanske ljubezni. Ne gre za gospodovanje ali uveljavljanje moči nad drugim, ampak za medsebojno spoštovanje, darovanje in služenje.

Čeprav Pavel neposredno govori o zakonski zvezi, ima njegova podoba Kristusa in Cerkve globok pomen tudi za posvečeno življenje.

Redovna skupnost ni zgolj skupina ljudi, ki živijo pod isto streho in opravljajo skupne naloge. Je občestvo oseb, ki jih povezuje Kristusova ljubezen. Zato se kakovost redovnega življenja ne meri samo po opravljenem delu, ampak tudi po tem, kako živite medsebojne odnose.

Ali znamo poslušati druga drugo? Ali sprejemamo različnost značajev, starosti in izkušenj? Ali znamo odpuščati, se zahvaliti, priznati napako in skupaj iskati rešitve?

4. Razločevati prihodnost v moči Svetega Duha

Drage sestre! Vaš provincialni zbor je čas poslušanja in skupnega razločevanja. Sveti Duh vas vabi, da se vprašate, kaj je danes bistveno za vašo karizmo in kako jo živeti v spremenjenih okoliščinah.

Pri tem je pomembno, da se ne ustavite samo pri vprašanju, kaj boste v prihodnosti še zmogle narediti, ampak se vprašate tudi, k čemu vas danes kliče Gospod. Za takšne odločitve sta potrebna pogum in svoboda srca.

Sveti Duh nas ne vodi vedno po poteh, ki smo si jih sami zamislili. Včasih nas vabi, da zapustimo ustaljene načine delovanja in z zaupanjem sprejmemo nekaj novega.

Pri tem ostaja bistveno, da ohranite živo povezanost s Kristusom, medsebojno edinost in veselje nad svojim poklicem. Naj vam bo pri tem blizu Marija Pomočnica, ki je znala poslušati Božjo besedo, jo ohranjati v svojem srcu in pogumno odgovoriti na Božji klic.

5. Zaupanje, hvaležnost in upanje

Ob sklepu se želim še enkrat zahvaliti za vaše pričevanje in poslanstvo. Devetdeset let vaše navzočnosti v Sloveniji nas spominja, koliko dobrega lahko Bog stori po ljudeh, ki mu zaupajo in mu velikodušno izročijo svoje življenje. Zahvaljujem se sestram iz Hrvaške, ki so danes tukaj z nami in na pomemben način prispevajo k življenju naše province Hčera Marije Pomočnice.

Današnji evangelij nas opogumlja, da nobeno dobro delo, nobena iskrena molitev, nobena potrpežljiva vzgojna beseda in nobeno dejanje ljubezni niso izgubljeni.

Vse to je kakor majhno gorčično zrno ali kvas, ki ga Bog uporablja za rast svojega kraljestva.

Vabim vas, da v prihodnost gledate z zaupanjem. Ne zato, ker bi poznale vse odgovore, ampak zato, ker verujemo, da je Kristus z nami in da Sveti Duh še naprej vodi svojo Cerkev. Naj boste tudi v prihodnje kakor gorčično zrno, iz katerega raste življenje, in kakor kvas, ki s svojo tiho navzočnostjo preobraža svet.

Marija Pomočnica, sveti Janez Bosko in sveta Marija Dominika Mazzarello naj vas spremljajo s svojo priprošnjo.

Amen.

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference