Netanjahujev Likud slavil na izraelskih volitvah, oblikovanje koalicije praktično neizvedljivo

Svet 28. 10. 2026, 12:07 | Andrej Šinko

V Izraelu po predčasnih delnih izidih parlamentarnih volitev vodi desni blok premierja Benjamina Netanjahuja. Ta je v knesetu osvojil 54 sedežev, opozicijski blok nekdanjega načelnika generalštaba Gadija Ajzenkota pa 49, preostalih 17 sedežev so si razdelile arabske stranke. Državo tako najverjetneje čakajo zahtevna koalicijska pogajanja.

Za večino v 120-članskem parlamentu je potrebno osvojiti 61 poslancev, kar pa glede na izide volitev ni uspelo nobenemu od blokov, arabske stranke, ki si bodo lastile ključne sedeže pa so medtem zavrnile sodelovanje v koaliciji.

Izraelski premier in predsednik Likuda Benjamin Netanjahu je sicer poudaril, da so zmagali volitve, ob tem pa pozval k oblikovanju močne desne vlade. »Likud je največja politična stranka v Izraelu! Naj vas spomnim, kako so mediji prirejali javno mnenje. Likud naj bi prejel 18 ali 19 mandatov. Vsi so vedeli ves čas, da je to laž. Poskušali so spodkopati vaš prihod na volišča. Za to je šlo. Na koncu se je izkazalo, da je Likud največja politična stranka v Izraelu! O tem ni nikakršnega dvoma.«

Nasprotno je vodja opozicije Gadij Ajzenkot ocenil, da so volivci izrazili željo po politični spremembi ter premierja pozval k umiku iz politike. »Koalicija je izgubila zaupanje ljudstva. Izraelska javnost je glasovala proti nadaljevanju Netanjahujevega mandata na čelu Izraela.«

Arabske stranke lahko določijo koalicijo

Jeziček na tehtnici bodo arabske stranke, ki pa zelo verjetno ne bodo pripravljene na sodelovanje. »Gre za dobro petino prebivalstva, ki se je do zdaj v slabši meri udeleževalo izraelskih volitev. Tokrat so nastopili združeni v dva bloka. Arabska bloka, torej en je bolj zmeren, Združena arabska lista, drugi pa so islamisti zbrani v stranki Ram. In zna se zgodit, da bodo jeziček na tehnici. Dejstvo je, da je zdajšnja opozicija zelo heterogena. Težko si predstavljamo sodelovanje raznih sionističnih, verskih, lačnih desnih strank, ter nekaterih, ki jih združuje zgolj to, da gojijo neko antipatijo do zdajšnjega premierja Netanjahuja, da bi lahko seveda sodelovali ob podpori, enotni podpori arabskih strank,« je pojasnil zgodovinar dr. Renato Podbersič.

Ob tem pa dodal, da čeprav bo relativni zmagovalec Netanjahu najverjetneje prvi dobil mandat za oblikovanje koalicije, naloga ne bo lahka. »Težave bo imel pri sestavljanju vlade in to bi se znalo vleči tja do pozne pomladi drugega leta in v tem času ne smemo pozabiti, da ostaja tehnični oziroma začasni mandatar Benjamin Netanjahu. Ne izključujem niti možnosti ponovnih volitev, kar se je v bližnji izraelski zgodovini že zgodilo. Kakršnakoli koalicija bo nastala, se pa dejansko postavlja veliko vprašanje njene trdnosti.«

Politična pat situacija in tudi morebitne spremembe na čelu Izraela pa ključno zunanjo politiko ohranjajo praktično nespremenjeno. »V odnosu do Bližnjega vzhoda, izraelskih Arabcev, Zahodnega brega, Gaze, pravzaprav ni nikakršnih grozno velikih razlik med Ajzenkotom, torej nekdanjim poveljnikom in izzivalcem, ter zdajšnjim premierjem Netanjahujem,« je še dejal dr. Podbersič. Volitev se je udeležilo 78 odstotkov upravičencev, kar je sicer občutno več kot na zadnjih volitvah leta 2022.