Polemična razprava pred razpisom referenduma o interventnem zakonu

Slovenija 16. 10. 2026, 15:44 Petra Stopar

Državni zbor bo na izredni seji odločil o datumu razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Pobudo za referendum so s podporo podpisov volivcev vložile nekatere sindikalne centrale, predviden datum za izvedbo pa je 6. december. Poslanci razpravljajo predvsem o vsebini t. i. »omnibus« zakona in pri tem ostajajo na dveh bregovih: vlada ter koalicijske poslanske skupine in Resnica ga podpirajo, Svoboda, SD in Levica pa mu nasprotujejo.

Preden je Državni zbor sploh začel obravnavo osrednje točke, je opozicijo zmotila nalepka na zadnji strani zaslonov prenosnih računalnikov, ki sta ju imela v dvorani državni sekretar finančnega ministrstva Peter Papež in njegov sodelavec, s katero sta nagovarjala volivce h glasovanju za interventni zakon. Ker sta sedela za govorci, ki predstavljajo stališča poslanskih skupin, so v Svobodi in Levici predlagali, naj nalepko umakneta. Med predstavljanjem stališča NSi, SLS in Fokus ga je državni sekretar postavil v kader, zato je RTV Slovenija govorce začela snemati s strani. Andreja Katič iz SD je prosila za zaščito poslancev, Žan Mahnič iz SDS pa je ocenil, da je ne potrebujejo, saj jih brez kakršnega koli poziva ščiti RTV: »Test je tako uspel, RTV je znova dokazala, da služi vam, da je v popolnih rokah slovenske politične levice in da že aktivno sodeluje v tej referendumski kampanji, čeprav se niti začela ni.« V nadaljevanju je RTVS znova uporabljala svoj standardni kader, prenosniki pa so ostali na mizi predstavnikov vlade.

V imenu slednje je nato Papež v zvezi z zakonom o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zavrnil očitke, da gre za zakon za bogate ter na konkretnem primeru predstavil, kaj zakon pomeni za dan slovenske družine in gospodarstva. Spomnil je: »Slovenija je med državami OECD z najvišjim davčnim primežem, industrijska proizvodnja je padla, padamo na konkurenčnosti, podjetja kot največjo oviro navajajo stroške dela in pomanjkanje delavcev. Razvojni zakon odgovarja na to. Kapica podjetjem pomaga obdržati strokovnjake, polna pokojnina vrača na trg dela izkušene ljudi, mladi podjetniki dobijo nižje prispevke in enostaven sistem normiranih stroškov.«

Med ukrepi, ki jim v opoziciji in sindikatih najbolj nasprotujejo, je razvojna kapica, po kateri bi bili zaposleni z mesečno bruto plačo nad 7500 evri oproščeni obračunavanja socialnih prispevkov, kar bi prineslo približno 55 milijonov evrov manj priliva na leto v socialno blagajno. A v NSi, SLS in Fokus poudarjajo, da je treba najprej nekaj ustvariti, da bi lahko delili, ter da se prejšnja koalicija ni spraševala, od kod bo vzela denar, bodisi za plačno reformo bodisi za obvezno božičnico. »Država po obdobju prejšnje vlade na leto pobere za skoraj 10 milijard evrov več davkov in prispevkov kot leta 2022. Če se prilivi iz davkov in prispevkov povečajo za skoraj 10 milijard, se bo gotovo našlo tudi pol milijarde ali ena milijarda za njihovo zmanjševanje,« je dejal Janez Žakelj.

Nedeljko Todorović iz Resnice, ki je prav tako predlagateljica interventnega zakona, je poudaril: »Slovenija ne potrebuje države, ki ljudem vzame čim več in jim nato del njihovega denarja vrača v obliki različnih ukrepov. Potrebuje državo, ki ljudem pusti več njihovega zaslužka, podjetnikom omogoča razvoj, delavcem zagotavlja pošteno plačilo, družinam pa večjo finančno varnost.« Tudi v Demokratih Anžeta Logarja za zakonom stojijo zaradi konkretnih rešitev, ki jih prinaša ljudem in gospodarstvu.

V Levici, Svobodi in SD pa pravijo, da zakon, razen tistim s plačo, višjo od 7500 evrov, nikomur drugemu ne zvišuje neto plač. O višini znižanja DDV na osnovna živila in energente pa je Alenka Bratušek iz Svobode dejala: »Dve kavi v Ljubljani in pa mogoče tri izven Ljubljane. Toliko boste dali ljudem. Na drugi strani bi bila položnica za elektriko, ogrevanje in tako naprej nižja za 15 evrov, ampak, škoda, ravno teh 15 evrov ste s temi podražitvami, ki se bodo zgodile s 1. novembrom, že vzeli. Tako, da učinek tega je nič.«

Rado Gladek iz SDS je ocenil, da so se ljudje naveličali praznih obljub, novih davčnih obremenitev in politike, ki je namesto ustvarjanja pogojev za razvoj vse prepogosto zavirala podjetnost, delo in ustvarjalnost. Po njegovem mnenju opozicija straši ljudi, »govori o ogrožanju zdravstva, pokojnin, socialne varnosti, pri tem pa pogosto ne razlikuje med neposrednimi posledicami zakona in svojimi napovedmi njegovih dolgoročnih učinkov«.