Dvakrat za in dvakrat proti

Slovenija 12. 10. 2026, 08:02 Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Volivci so na nedeljskem referendumu zavrnili zakon o parlamentarni preiskavi. Na posvetovalnih referendumih je bila večina za pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom in ukinitev volilne pravice tujcem, zelo tesna večina je bila tudi za ukinitev rtv-prispevka. V politiki in nevladnih organizacijah so zadovoljni s 54-odstotno udeležbo.

Nedeljske referendume je zaznamovala visoka volilna udeležba, ena najvišjih na vseh dosedanjih referendumih. Na volišča je namreč po delnih neuradnih izidih Državne volilne komisije prišlo nekaj več kot 54 odstotkov volilnih upravičencev.

Na zakonodajnem referendumu so volivci odločali o usodi novele zakona o parlamentarni preiskavi, po delnih neuradnih izidih je proti glasovalo 51,13 odstotka volivcev, izpolnjen pa je bil tudi potreben kvorum, in sicer petina volilnih upravičencev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev je bilo za izpolnitev kvoruma potrebnih vsaj 339.706 volivcev, proti pa je po 99,93 odstotka preštetih glasovnic glede na podatke, vnesene do 00.50, glasovalo 468.410 volivcev.

Ostali trije nedeljski referendumi so bili posvetovalni. Volivci so najbolj prepričljivo podprli pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom, za jih je glasovalo 60,67 odstotka.

Volivci so s 55,37 odstotka glasovi za podprli tudi nedavno že uzakonjeno ukinitev pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Najtesnejši izid pa je bil pri referendumu o ukinitvi rtv-prispevka. Zadnji neuradni izidi referenduma o ukinitvi rtv-prispevka, objavljeni davi ob 6.20, kažejo, da je prišlo do spremembe izida. Kot je na spletni strani objavila državna volilna komisija, je proti ukinitvi prispevka 50,04 odstotka doslej preštetih glasov, za ukinitev pa 49,96 odstotka. Izidi še niso dokončni.

Premier in predsednik SDS Janez Janša, ki je ob oddaji svojega glasu nedeljske referendume označil za test zdrave pameti, je po objavi delnih neuradnih izidov ocenil, da smo glede na rezultate test "v glavnem naredili". Napovedal je, da bo vlada voljo ljudi spoštovala. Tokratne referendume je označil za ogrevanje pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga je pričakovati decembra. Ta bo namreč, kot meni Janša, usoden za prihodnjo smer razvoja Slovenije.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec se je po objavi delnih rezultatov referendumov zavezal, da bo koalicija ne glede na usodo zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi nadaljevala s pregonom korupcije. Izpostavil je, da je zlasti pri dveh posvetovalnih referendumih volja državljanov kristalno jasna. Verjame, da bo vladajoča koalicija to voljo realizirala skozi zakonodajo.

Predsednik Demokratov Anže Logar je izide današnjih referendumov označil kot dobro popotnico za prihodnje delo vlade. Meni, da opozicija ni bila prepričljiva, saj je kljub večjemu vložku v kampanjo izgubila tri od štirih referendumov. Volivce je pozval, da pridejo svojo voljo izrazit tudi na referendumu o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je ob referendumskih izidih prepričan, da so volivci njegovi stranki, ki sicer v kampanji pred referendumi ni sodelovala, povedali, da so na pravi poti. Pri tem je izpostavil boj proti korupciji, konec zlorab socialnih transferjev, volilno pravico državljanov in ukinitev rtv-prispevka. Po njegovi oceni pa so volivci tudi poslali sporočilo stari politiki, da je dovolj delitev, strašenja in poniževanja ljudi.

Prvak opozicijske Svobode Robert Golob je po glavnini preštetih glasovnic na referendumih ocenil, da vlada nima zaupanja ljudi. Po njegovih besedah so volivci povedali, da želijo še naprej živeti v svobodni in demokratični državi. Na rezultat, ki kaže na zavrnitev novele zakona o parlamentarni preiskavi, je ponosen. Meni, da je bila dobljena prva bitka v tem, da se v Slovenijo povrne demokracija. Tudi on meni, da jih najpomembnejši referendum, to je o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, še čaka. Zahvalil se je tudi nevladnim organizacijam in sindikatom, ki so po njegovi oceni prepoznali in razumeli pomembnost trenutka.

V stranki SD ob referendumskih rezultatih niso zadovoljni, je dejal predsednik stranke Matjaž Han, ki tudi, ko se je rezultat na referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je po prvih preštetih glasovnicah kazal na večinsko podporo noveli, obrnil v prid nasprotnikov novele, ni čutil velike evforije. Kljub temu pa meni, da je sporočilo ključnega referenduma uperjeno proti vladi. Del zaslug za visoko volilno udeležbo je pripisal civilni družbi.

V Levici kot najpomembnejšega vidijo izid zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi, saj je za politiko tudi zavezujoč. Sokoordinator Levice Luka Mesec je ob tem ocenil, da je vlada še pred iztekom medenih tednov z javnostjo že izgubila najpomembnejši referendum. S sokoordinatorico Asto Vrečko menita tudi, da so volivci rekli ne razdvajanju, sovraštvu in načinu vladanja aktualne koalicije.

Predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe so zadovoljni z visoko referendumsko udeležbo in z zavezništvi, ki so jih vzpostavili med kampanjo. Po njihovi oceni je zavrnitev zakona o parlamentarni preiskavi velik dan za demokracijo, vzpostavljena zavezništva pa bodo prav prišla pri referendumu o interventnem zakonu, napovedujejo.