Žakelj, Sajovic, Černač o javnih financah, nesreči predsednice in politični jeseni

Novice 27. 08. 2026, 16:26 Alen Salihović

Gostje oddaje Pogovor o so se poleg referendumov dotaknili tudi primanjkljaja v državnem proračunu, dragih energentov, odgovornosti prejšnje in sedanje oblasti, prometne nesreče predsednice republike ter vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Spregovorili so tudi o pripravah na lokalne volitve, zlasti o boju za vodenje Ljubljane.

V studiu Radia Ognjišče so sodelovali Zvone Černač iz SDS, Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda ter Janez Žakelj iz poslanske povezave NSi, SLS in Fokus.

Koalicija in opozicija druga na drugo prelagata odgovornost

Pri javnih financah je Žakelj ocenil, da je bila del gospodarske rasti posledica velike državne porabe. Če država troši hitro in brez zadostnega nadzora, je učinkovitost porabe slabša, posledice pa se pokažejo pozneje. Po njegovem bodo potrebni varčevanje, premišljena izbira naložb in črtanje projektov, ki niso nujni za razvoj.

Sajovic je poudaril, da Slovenija že 35 let porabi več, kot ustvari. »Preveč se pogovarjamo o trošenju, premalo pa o tem, kako bomo povečali ustvarjalnost, zaslužek, prihodke in dodano vrednost,« je dejal. Prepričan je, da lahko vsaka vlada sama določi svoje prednostne naloge in poišče ravnotežje med prihodki ter odhodki. Obenem je koalicijo pozval, naj namesto političnih tem v parlament prinese davčne, finančne in gospodarske rešitve.

Černač: Iz predalov padajo okostnjaki

Černač je prejšnji vladi očital napačne finančne ocene, predvsem pri reformi plač v javnem sektorju. Po njegovih navedbah je bilo zanjo najprej predvidenih okoli 700 milijonov evrov, strošek pa naj bi se pozneje približal dvema milijardama. Kritiziral je tudi odpravo dohodninske reforme prejšnje Janševe vlade, po kateri bi zaposlenim postopoma ostalo več denarja. »Katerikoli minister sedanje vlade je odprl predale, je ugotovil, da iz njih padajo okostnjaki,« je dejal in prejšnji oblasti pripisal desetine oziroma stotine milijonov evrov skritih primanjkljajev. Po njegovem je zato pomembno preiskati politično korupcijo, preplačevanje državnih naložb in nepravilnosti v zdravstvu.

Spor o davčnih olajšavah in razvojni kapici

Žakelj je menil, da leva politika javni denar pogosto obravnava, kakor da »pade z neba«. Zavzel se je za boljše pogoje za podjetnike, zdravnike, inženirje in druge visoko usposobljene zaposlene. Po njegovem Slovenija potrebuje razvojno kapico, ki bi pomagala zadržati najboljše kadre in preprečila njihovo odhajanje v tujino. »Nekateri so uspešnejši od drugih. Ustvarimo okolje, v katerem bodo vsi lahko izrazili svoje sposobnosti, potem pa bo imela več tudi celotna družba,« je dejal.

Sajovic je odgovoril, da predlagane davčne olajšave ne bi pomagale običajnim zaposlenim, ampak predvsem najbolje plačanim. »Polno pokojninsko dobo imam in najvišjo izobrazbo, pa nikoli nisem zaslužil 7500 evrov. Vi davčne odpustke delate za bogataše, ne za normalne ljudi,« je bil kritičen. Po njegovem zdravniki, učitelji in inženirji praviloma nimajo tako visokih plač, največ pa bi lahko prihranili bankirji in drugi posamezniki z najvišjimi prihodki.

Kdo je kriv za dražji dizel?

Koalicija in opozicija sta se sporekli tudi glede pogonskih goriv. Černač je opoziciji očital, da je z blokado interventnega razvojnega zakona preprečila znižanje DDV na energente in hrano. Po njegovih izračunih bi bil rezervoar avtomobila zaradi nižjega davka lahko približno deset evrov cenejši.

Sajovic je odgovoril, da so goriva dražja tudi zato, ker je prejšnja oblast trgovcem dovolila višje marže. Koalicijo je pozval, naj namesto iskanja krivcev sama poseže v sistem in zniža stroške za ljudi.

Žakelj je medtem opozoril, da so zaradi suše in drugih razmer vse večji tudi pritiski na cene hrane, blokirani razvojni ukrepi pa bi po njegovem lahko pomagali gospodarstvu in potrošnikom.

Žakelj: Nesreča predsednice je bila tudi nesrečno komunicirana

Gostje so komentirali prometno nesrečo predsednice republike Nataše Pirc Musar ter spreminjajoča se pojasnila o sopotnikih, uporabi službenega vozila in varnostnih okoliščinah.

Žakelj je dejal, da je bila nesreča tudi »nesrečno komunicirana«. Predsednici je zaželel okrevanje, vendar poudaril, da ima javnost pravico izvedeti, kaj se je zgodilo. Po njegovem morajo pristojne ustanove odgovoriti tudi na vprašanja, povezana z državno varnostjo in osebami, ki so se prevažale v službenem vozilu predsednice.

Sajovic je izrazil zadovoljstvo, da nesreča ni imela hujših posledic. Spomnil je na zahtevno in odgovorno delo voznikov ter varnostnikov varovanih oseb. Opozorila o ruskih povezavah pa je usmeril predvsem v predsednika DZ Zorana Stevanovića, njegovo napoved obiska v Moskvi in pobude glede slovenskega članstva v Natu.

Černač: Predsednica bi morala odstopiti

Najostrejše stališče je izrazil Černač. Ocenil je, da bodo imele pristojne ustanove s preverjanjem okoliščin nesreče še veliko dela. »Glede na vse, kar vemo že zdaj, bi bila edina logična poteza, da bi Nataša Pirc Musar odstopila,« je dejal. Po njegovem bi lahko nadaljnje ugotovitve pokazale, da je bil primer še resnejši, kot kažejo doslej znane informacije.

Pozivi k miru in enotni zunanji politiki

Pri vojnah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu je Sajovic pozval, naj Slovenija ostane na evropski poti in si prizadeva za končanje spopadov. Izpostavil je mirovne pozive papeža ter dejal, da svetovna politika premalo naredi za ustavitev vojn v Ukrajini, Palestini in širšem območju Bližnjega vzhoda. Černač je poudaril, da vsaka vojna prinaša tragične posledice in da živimo v izrazito nemirnem obdobju.

Žakelj pa je dejal, da mora Slovenija v zunanji politiki govoriti enotno, ostati verodostojna članica Evropske unije in Nata, pomagati napadenim ter jasno obsoditi agresorje. Ob tem je opozoril, da Slovenija pri mednarodnih pobudah ne sme precenjevati svoje vloge.

NSi, SLS in Fokus ponekod s skupnimi kandidati

Ob koncu oddaje so gostje predstavili priprave na lokalne volitve. Žakelj je napovedal nadaljnje sodelovanje NSi, SLS in Fokusa. V nekaterih občinah bodo nastopili skupaj, drugod samostojno. »V poslanski skupini o sodelovanju ne govorimo samo, ampak ga tudi živimo,« je dejal. Povezava pripravlja županske in svetniške kandidate, dogovarja pa se tudi o nastopu v Ljubljani.

Sajovic meni, da bi morale biti lokalne volitve manj strankarske, saj so župani izvoljeni neposredno. Gibanje Svoboda bo po njegovih besedah nastopilo v večini občin in iskalo kandidate, ki bodo sposobni povezovati lokalne skupnosti.

Černač je povedal, da se je SDS v zadnjih letih številčno okrepila, zlasti med mladimi, starimi od 20 do 30 let. Stranka pripravlja kandidatne liste po vsej državi, ponekod pa se pogovarja tudi o povezovanju z NSi, SLS, Fokusom in drugimi.

Bo Ljubljana dobila desnosredinskega župana?

Černač je glede Ljubljane dejal, da je po dolgih letih napočil čas za politično spremembo. Kritičen je bil do župana Zorana Jankovića in njegove odgovornosti za projekt Kanal C0. Po njegovem bi moral prestolnico prevzeti kandidat desnosredinskih strank, ki bi odgovorneje ravnal z javnim denarjem.

Sajovic je odgovoril, da je Ljubljana v zadnjih letih in desetletjih napredovala ter postala mesto, na katero so prebivalci lahko ponosni. Kljub temu je ocenil, da bi bila pri njenem vodenju koristna širša podpora.

Tudi Žakelj je dejal, da si NSi, SLS in Fokus v Ljubljani želijo sprememb. O morebitnem skupnem kandidatu se še pogovarjajo.