Jan Zobec | (foto: Rok Mihevc)
Jan Zobec: Če je referendumov preveč, postanejo politična folklora
Novice Alen Salihović
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec poudarja, da so referendumi legitimna oblika izražanja ljudske volje, vendar se lahko uporabljajo tudi za politični boj, mobilizacijo volivcev in nabiranje političnih točk. Ob napovedanih štirih referendumih 11. oktobra opozarja, da prepogosto poseganje po tem demokratičnem institutu zmanjšuje njegov pomen in zaupanje državljanov.
Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov – o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, ukinitvi obveznega RTV-prispevka in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Izvedli naj bi jih 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Posvetovalni referendumi so za zakonodajalca nezavezujoči, so pa pomembno vodilo, kako naj usmerja svoje odločitve.
Vsak referendum je legitimen
Zobec odločitev državnega zbora z vidika ustavnega prava ocenjuje kot legitimno uporabo demokratičnega instrumenta. To velja tudi za posvetovalne referendume, čeprav njihovi izidi za parlament niso pravno zavezujoči. »Vsak referendum je povsem legitimen. Gre za izraz ljudske volje in v demokraciji so referendumi legitimni – tako naknadni zakonodajni kot posvetovalni,« je dejal.
Ob tem priznava, da je mogoče vsak referendum uporabiti tudi kot sredstvo političnega boja: »Eden od stranskih učinkov je lahko nabiranje političnih točk, polarizacija in mobilizacija lastnih volivcev. Vsi ti referendumi so znanilci vroče politične jeseni.«
Meja je tanka, večkrat fluidna, prehajajoča in težko prepoznavna. Vse je odvisno od konkretne sestave državnega zbora in od konkretnih vprašanj.
Pameten zakonodajalec bo voljo ljudi upošteval
Izid posvetovalnega referenduma državnega zbora pravno ne zavezuje. Parlament lahko torej tudi po jasno izraženi volji volivcev sprejme drugačno odločitev. Kljub temu Zobec poudarja, da takšen referendum ne bi smel biti brez pomena. »Posvetovalni referendumi so za zakonodajalca nezavezujoči, so pa pomembno vodilo, kako naj usmerja svoje odločitve. Pameten zakonodajalec bo ljudsko voljo upošteval, ker živimo v demokraciji,« je povedal.
Po njegovih besedah sta demokracija in pravna država temeljna stebra ustavne ureditve. Referendumska odločitev bi zato morala biti pomemben smerokaz zakonodajalcu, četudi je formalno neobvezujoča.
Praksa pa kaže, da politika rezultatov referendumov ne upošteva vedno. Nekateri ostanejo brez konkretnih posledic, drugi pa se po Zobčevih besedah končajo predvsem kot preštevanje glasov in merjenje podpore posameznim političnim taborom.
Meja med demokracijo in politično zlorabo je tanka
Na vprašanje, kje poteka meja med upravičenim preverjanjem volje državljanov in zlorabo referenduma za dnevne politične interese, Zobec odgovarja, da je ta meja težko določljiva. »Meja je tanka, večkrat fluidna, prehajajoča in težko prepoznavna. Vse je odvisno od konkretne sestave državnega zbora in od konkretnih vprašanj,« je pojasnil.
Po njegovih besedah praksa kaže, da so referendumi nemalokrat predvsem sredstvo za mobilizacijo volivcev. Na to lahko kaže tudi njihovo naraščajoče število. »Več ko je referendumov, manj resno jih državljani jemljejo,« je opozoril.
Zato bi morala politika pri uporabi tega demokratičnega instrumenta ohraniti pravo mero. Referendumi so po Zobčevem mnenju smiselni predvsem pri pomembnih vprašanjih, pri katerih je politika razdeljena in tudi raziskave javnega mnenja kažejo veliko razhajanje med državljani.
Referendum je najprej namenjen temu, da se o vprašanju v predreferendumski kampanji javno in temeljito razpravlja.
Referendumska kampanja mora ljudi dobro informirati
Pomemben namen referenduma ni samo glasovanje, temveč tudi temeljita javna razprava. Volivec lahko odgovorno odloča le, če pozna vsebino vprašanja, argumente obeh strani in morebitne posledice svoje odločitve. »Referendum je najprej namenjen temu, da se o vprašanju v predreferendumski kampanji javno in temeljito razpravlja. Nato pa se lahko dobro informirana javnost o njem tudi bolj kompetentno izreče,« je dejal Zobec.
Naloga kampanje bi torej morala biti državljanom omogočiti tehtno odločanje, ne zgolj vzbujati strahu, jeze ali strankarske pripadnosti. Tako izražena volja ljudi lahko nato predstavlja pomembno vodilo za parlament.
Referendum ne sme postati nekaj vsakdanjega
Nekdanji ustavni sodnik svari, da lahko preveliko število referendumov povzroči nasproten učinek od želenega. Namesto večjega sodelovanja ljudi se pojavijo utrujenost, nižja volilna udeležba in nezaupanje v neposredno demokracijo. »Če je referendumov preveč, se jih ljudje naveličajo, jih ne jemljejo več resno in jih začnejo dojemati kot politično folkloro oziroma politični vsakdan,« je opozoril.
Referendum je po njegovem preveč pomemben demokratični instrument, da bi postal nekaj vsakdanjega in razvrednotenega. Njegov pravi pomen se pokaže takrat, ko je vprašanje pomembno, javna razprava vsebinska, volivci pa dobro obveščeni.
Zobec zato referendumom ne nasprotuje. Nasprotno, vidi jih kot pomemben izraz ljudske suverenosti. Toda politika jih mora uporabljati premišljeno in rezultat vzeti resno – ne zgolj kot priložnost za mobilizacijo lastnih volivcev in merjenje moči pred naslednjimi volitvami.
