Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Naš pogled 25. 08. 2026, 14:36 Petra Stopar

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu.

Uporabniki, ki so se povezali, so si lahko med seboj pisali, napisali, kako se počutijo, naložili sliko ali pa se samo preprosto »dregnili«, kot slišimo v pesmi Knjiga obrazov Gala Djurina. Danes ima to socialno omrežje več kot tri milijarde aktivnih uporabnikov in celo kotira na borzi. Večina ljudi si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo svet pripeljala ta in druge njej podobne platforme in kakšne posledice bo prinesel njihov bliskovit razvoj.

Prestavimo se zdaj za 20 let naprej: Avgust, 2026. V Kaliforniji se je začelo sojenje zoper podjetje Meta. Temu tehnološkemu gigantu več kot trideset ameriških zveznih držav v tožbi očita, da je omrežji Facebook in Instagram namenoma zasnoval tako, da med otroki in mladostniki povzročata zasvojenost in duševne stiske. Na zatožno klop naj bi sedel tudi ustanovitelj in prvi mož podjetja, 42-letni Mark Zuckerberg. Pravni strokovnjaki opozarjajo na velik vpliv, ki bi ga sojenje lahko imelo na podjetje. Spomnimo, da je prvi močan udarec Meta prejela že marca letos, ko je bila na sojenju v Novi Mehiki spoznana za odgovorno pri zavajanju glede varnostnih tveganj, ki jih njene platforme predstavljajo za otroke. Podjetje se poleg tega sooča z na stotine milijoni dolarjev odškodninskih zahtevkov, v najnovejši tožbi pa mu grozijo več milijardni zahtevki, države zahtevajo tudi konkretne spremembe samih aplikacij.

Kako se bo primer razpletel, naj bi bilo znano v začetku oktobra. Medtem pa se lahko vprašamo, kaj bomo glede tega storili mi? Ali se bomo zgolj zanašali na odločitve sodišč, na politiko velikih tehnoloških korporacij, njihovo spretno komunikacijsko strategijo in napovedi vlad o ukrepanju na tem področju, ali bomo tudi sami zavzeli odgovorno držo pri načinu uporabe družbenih omrežij in zaščitili otroštvo naših mladih?

Seveda velja pozdraviti odločitev vse večjega števila držav, da zaradi številnih varnostnih in zdravstvenih posledic z zakonom prepovejo uporabo družbenih omrežij za otroke do določene meje starosti, denimo do 16. leta. V to smer se – tudi ob pritisku civilne družbe, znanosti in staršev – nagiba tudi miselnost v Sloveniji. Najnovejša raziskava Centra za družboslovno informatiko in točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si je pokazala, da kar 83 odstotkov staršev oziroma skrbnikov podpira predlog, da bi bila uporaba družbenih omrežij dovoljena šele po 15. letu starosti. A vsi, ki se poglobljeno in strokovno ukvarjajo s problematiko zasvojenosti otrok z digitalno tehnologijo, opozarjajo eno: Treba je najti pravi način, kako – ne prepovedati – marveč ustrezno omejiti dostop do teh vsebin, z vseh vidikov, tehničnega, vzgojnega, pravnega.

Da tovrstni ukrepi niso sami po sebi umevni in njihova priprava ni lahka, kaže tudi nedavna odločitev ustavnega sodišča v Franciji. Na portalu City Magazine Slovenija jo je komentiral tudi urednik tega portala in strokovnjak za družbena omrežja Jan Macarol. Sodniki v Franciji so po njegovih besedah v svoji odločitvi »ugotovili, da je bil vladni predlog o prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 15 let popolnoma nesorazmeren in da bi neposredno ter prekomerno posegel v temeljne človekove pravice, predvsem v svobodo govora in komunikacije mlajše generacije. A ključni razlog za plaz kritike ni bil le omejen dostop mladine do spletnih platform, temveč način, kako je vlada načrtovala preverjanje starosti. Da bi sistem sploh deloval, bi morala država ali tehnološka podjetja vzpostaviti obsežen sistem preverjanja identitete za vse uporabnike spleta. To pomeni, da bi morala vsaka odrasla oseba ob odpiranju aplikacij predložiti osebne dokumente ali biometrične podatke, kar odpira vrata nepreglednemu zbiranju občutljivih podatkov«. Francosko ustavno sodišče je z zavrnitvijo tega zakona postavilo izjemno pomemben precedens za celotno Evropsko unijo, še doda Macarol. Poleg tega vemo, da znajo najstniki, če se za to odločijo, zaobiti razne omejitve in oblike starševskega nadzora pri uporabi tehnologije.

Ta novica je hkrati še en opomnik za nas, še posebej starše, ki se moramo dandanes zavedati ne le koristi, ki jih prinaša digitalizacija našim otrokom, ampak predvsem pasti in tveganj. Zdi se, da je o tem še vedno premalo osveščenosti v družinah in med odraslimi, ki smo mladim pravzaprav prvi zgled. Ali vemo, s čim vse aplikacije, ki temeljijo na algoritmih in umetni inteligenci, bodisi na telefonu bodisi na računalniku ali televiziji, hranijo naše otroke in mladostnike, kakšna sporočila in vsebine jim ponujajo in kdo ali kaj jih nagovarja? Namreč, danes na drugi strani ni le človek, ampak tudi klepetalni robot, generativna umetna inteligenca, ki pogosto daje odgovore, povsem podobne človeškim.

A to je že poglavje zase in v enaki meri terja pozornost in razmislek, tako za domačo mizo kot v medijih. Upamo, da je Radio Ognjišče eden izmed tistih, ki se trudi osvetliti nekaj te problematike. Konec koncev je to tudi vprašanje prihodnosti pristnih medčloveških odnosov, ki jih ne poganjata nestrpnost in sovraštvo, ampak spoštovanje in sočutje.