35 let Svetovnega slovenskega kongresa | (foto: SSK)
Povezovanje Slovencev ostaja temelj skupne prihodnosti
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Svetovni slovenski kongres je s slovesno akademijo obeležil 35-letnico delovanja. Večer na Gradu Fužine v Ljubljani je bil prepleten s spomini in pogledom v prihodnost te pomembne organizacije, ki povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. V oddaji Slovencem po svetu in domovini ste lahko slišali, kaj so povedali dr. Boris Pleskovič, dr. Aleš Musar, dr. Stanislav Raščan, dr. Helena Jaklitsch, Ernest Herzog in prof. dr. Jadran Lenarčič.
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič je spomnil na odločilno vlogo organizacije v času slovenskega osamosvajanja. Izpostavil je, da je prav mreža skoraj pol milijona Slovencev po svetu pomembno prispevala k mednarodnemu priznanju mlade države, saj so rojaki v številnih državah s svojimi poznanstvi in vplivom nagovarjali politike ter javnost k podpori Sloveniji. Ob tem je poudaril, da se delo kongresa po osamosvojitvi ni končalo, temveč je dobilo novo vsebino. Organizacija je skozi desetletja pripravila vrsto mednarodnih konferenc slovenskih zdravnikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, pravnikov in drugih strokovnjakov, ki niso ostale zgolj pri izmenjavi mnenj, ampak so rodile številna strokovna sodelovanja, nova poznanstva in konkretne projekte. Po njegovem prepričanju Slovenija tudi danes potrebuje znanje svojih rojakov po svetu, zato ostaja povezovanje vseh Slovencev ena ključnih nalog Svetovnega slovenskega kongresa.
V imenu predsednice Republike Slovenije je navzoče nagovoril dr. Aleš Musar. V svojem razmišljanju je poudaril, da narod presega državne meje in da Slovenci že stoletja puščamo pomemben pečat v svetovni znanosti, kulturi in gospodarstvu. S številnimi zgodovinskimi primeri je pokazal, kako pomembni so bili slovenski posamezniki pri razvoju svetovne znanosti, od Jožefa Štefana in Franca Rodeta do številnih drugih ustvarjalcev, ki so delovali zunaj meja domovine. Posebej je izpostavil simboliko Knežjega kamna kot enega najpomembnejših simbolov slovenske državnosti, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in predstavlja skupno zgodovinsko izročilo vseh Slovencev. Nagovor je sklenil z mislijo, da je lahko Slovenec ustvarjalec svetovnega formata, njegovo srce pa ostaja slovensko.
Svoj pogled na začetke organizacije je predstavil tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu dr. Stanislav Raščan, eden prvih podpredsednikov Svetovnega slovenskega kongresa. Z živimi spomini je obudil dni junija 1991, ko so se v Ljubljani zbrali predstavniki slovenskega izseljenstva z vseh celin in nato med vojno za Slovenijo po svetu organizirali številne pobude za priznanje nove države. Posebej se je spomnil navdušenja slovenskih skupnosti v Kanadi, Nemčiji in Združenih državah Amerike, ki so z izjemno predanostjo nagovarjale tamkajšnje politike in javnost. Prav ta enotnost Slovencev po svetu je po njegovih besedah eden največjih dosežkov tistega časa.
V imenu Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je spregovorila državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Poudarila je, da sta slovenska država in Svetovni slovenski kongres skoraj sočasno stopila na svojo pot in da ostajata tesno povezana tudi danes. Če je bilo ob ustanovitvi najpomembnejše prizadevanje za mednarodno priznanje Slovenije, je danes pred organizacijo novo poslanstvo – povezovati znanje, ustvarjalnost in izkušnje Slovencev po svetu ter jih vključevati v razvoj domovine. Posebej je opozorila na pomen mladih generacij Slovencev v tujini, ki predstavljajo pomemben most med Slovenijo in svetom.
Mednarodno razsežnost večera je dopolnil nagovor Ernesta Herzoga, predstavnika Svetovnega judovskega kongresa. Izpostavil je številne podobnosti med obema organizacijama, katerih temeljno poslanstvo je povezovanje skupnosti, ohranjanje identitete ter krepitev demokratičnih vrednot. Ob tem je izrazil željo po dolgoročnem sodelovanju med Svetovnim slovenskim in Svetovnim judovskim kongresom ter poudaril, da trajna prijateljstva med narodi nastajajo predvsem skozi sodelovanje ljudi, ustanov in civilne družbe. Poudaril je, da obe organizaciji povezuje prepričanje, da narod živi tudi zunaj svojih državnih meja ter da je skrb za identiteto odgovornost vseh generacij. Prevod govora je prebrala predsednica Belgijske konference Svetovnega slovenskega kongresa mag. Nežka Figelj.
Vrhunec slavnostne akademije je bil nagovor akademika prof. dr. Jadrana Lenarčiča, dolgoletnega direktorja Instituta »Jožef Stefan«. V navdihujočem govoru je poudaril, da prihodnost Slovenije temelji na ustvarjalnosti, znanju in odprtosti v svet. Ob številnih osebnih zgodbah ter primerih slovenskih znanstvenikov doma in v tujini je opozoril, da majhnost države nikakor ni ovira za velike dosežke. Nasprotno – prav majhni narodi lahko uspevajo z odličnostjo, inovativnostjo in povezovanjem. Posebej je poudaril pomen sodelovanja slovenskih strokovnjakov po svetu ter opozoril, da je vlaganje v raziskave, razvoj in vrhunsko znanje najboljša naložba za prihodnost države. Njegove misli so bile pospremljene z aplavzom občinstva.
(vir: SSK)
Posebno mesto v programu je pripadlo predstavitvi jubilejnega likovnega dela akademske slikarke Marjetke Dolinar, ustvarjenega posebej ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa. V sklepnem delu večera je sledila predstavitev jubilejne znanstvene monografije o 35-letnem delovanju Svetovnega slovenskega kongresa. Več o tem v eni od prihodnjih oddaj.
