Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Marcel KrekMarcel Krek
Suženjstvo, trgovina z ljudmi (foto: Pixabay)
Suženjstvo, trgovina z ljudmi | (foto: Pixabay)

Sodobne oblike trgovine z ljudmi vse pogosteje povezane s spletnimi goljufijami

Slovenija Andrej Šinko

Ob mednarodnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi Združeni narodi ter slovenske ustanove opozarjajo na nove, hitro naraščajoče oblike izkoriščanja. Pod geslom »Ujeti za prevaro« strokovnjaki izpostavljajo zlasti spletne goljufije, v katere kriminalne združbe z zavajanjem in nasiljem prisilijo na tisoče nedolžnih žrtev.

Mednarodne kriminalne združbe svoje žrtve pogosto privabijo z lažnimi oglasi za delo na družbenih omrežjih, kjer obljubljajo visoke zaslužke, brezplačno nastanitev in delo brez potrebnih izkušenj. Ko pa žrtve odpotujejo na obljubljeno lokacijo, se znajdejo v zaprtih prevarantskih centrih, brez osebnih dokumentov in prostosti, prisiljene v izvajanje spletnih ter telefonskih goljufij.

Koordinator za področje migracij pri Slovenski karitas Danilo Jesenik Jelenc pojasnjuje, da gre pri trgovini z ljudmi v osnovi za grob odnos do drugih oseb. »Da recimo storilec druge osebe obravnava kot predmete, preko neke prisile in prevare jih spravi v položaj, ki mu ustreza za njegov lastni zaslužek. Zato pravimo, da to nekdo tako razpolaga z ljudmi, kot da bi šlo za trgovanje, za nakup in prodajo predmetov.«

Samo v jugovzhodni Aziji je po podatkih Združenih narodov v takšne goljufive klicne centre ujetih več kot 220 tisoč ljudi. Te nezakonite prakse pa niso tuje niti Sloveniji, kjer je policija že leta 2018 razbila mednarodno združbo, ki je v klicnih centrih izkoriščala žrtve s Tajvana za telefonske goljufije.

V Sloveniji ob prisilni prostituciji tudi več drugega prisilnega dela

V zadnjih letih se v Sloveniji opazno spreminja tako struktura dela kot načini izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi. Poleg klasičnega izkoriščanja, kot je za namene prisilne prostitucije, je vse več izkoriščanja delavcev za prisilno delo ali služabništvo. Prav tako pa naša država za trgovino z ljudmi ni zgolj tranzitna država, ampak tudi ciljna.

»V zadnjih letih opažamo nek premik na področje pravic delavcev. Mnogo delavcev pride iz tujine in so zelo grobo obravnavani in izkoriščani. Zato je med osebami, ki jih sprejmemo v zadnjih letih, skoraj več delavk in delavcev v primerjavi z žrtvami prostitucije, kot je bilo to predvsem na začetku.«

V Sloveniji žrtvam zagotovljena pomoč

Slovenska karitas jim v sklopu kriznih namestitev nudi varen prostor, psihosocialno svetovanje ter nujno zdravstveno oskrbo. Pomagajo jim pri urejanju statusa, iskanju redne zaposlitve ali varni vrnitvi v domovino.

Vendar pa je še vedno največji problem prepoznavanje žrtev. Ker so storilci z uporabo spleta in umetne inteligence vse bolj nevidni, je ključnega pomena stalno osveščanje javnosti in prepoznavanje lastnih ranljivosti. Tudi na tem področju si Slovenska karitas in več drugih institucij prizadeva za osveščanje.

»Vsak ima cel kup ranljivosti in spretni manipulatorji, kar storilci trgovine z ljudmi so, lahko hitro dobijo na limanice kogarkoli od nas. V takšno ali drugačno obliko trgovine z ljudmi. Pozivam, da kadar kaj zasumimo, če sami ne želimo osebe preveč spraševati, kopati naprej, če se mogoče bojimo, lahko še vedno pokličemo policijo, ali je to 113 ali pa anonimna številka 080 1200, da lahko pristojne institucije preiščejo zadevo.«

Trgovina z ljudmi se lahko dogaja v naši neposredni bližini. Zato je ključno, da zadeve prijavimo in tako lahko nekomu rešimo življenje in prispevamo k odpravi izkoriščanja.

Slovenija, Svet, Politika, Sociala, Teme, Novice

VIDEOTEKA

  • Zaščita življenja, splav (photo: Pixabay) Zaščita življenja, splav (photo: Pixabay)

    Nimajo porodnišnic, imeli pa bi klinike za splav?

    S tesno večino je zakonodajna skupščina kneževine Lihtenštajn potrdila predlog ljudske pobude za dovolitev prekinitve nosečnosti do dvanajstega tedna. Še eno možnost zaščite življenja je nerojenih ...

    Katehistinja in sodelavka na Uradu za laike Neža Novak (photo: Rok Mihevc) Katehistinja in sodelavka na Uradu za laike Neža Novak (photo: Rok Mihevc)

    Ne le molitve in obrazci na pamet

    Z začetkom šolskega leta se začenja tudi novo veroučno in pastoralno leto. O vlogi katehistov, njihovem poslanstvu, sodelovanju s starši in duhovniki ter o tem, kaj otroci pri verouku pravzaprav ...

    Avdio player - naslovnica