Cerkev na Črnem kalu | (foto: Visit Koper)
Od Medžugorja do Francije: po Evropi narašča število oskrunitev cerkva in krščanskih znamenj
Novice Uredništvo Radia Ognjišče
Vandalski napad v Medžugorju, kjer so neznanci oskrunili kip Device Marije, poškodovali molitvene kraje in zažgali zunanji oltar pri cerkvi sv. Jakoba, ni osamljen primer. V zadnjih letih po Evropi narašča število napadov na cerkve, kapele, križe in druga krščanska znamenja. Med najpogostejšimi so požigi, grafitiranje, oskrunitev oltarjev, uničevanje kipov ter kraje bogoslužnih predmetov.
V Medžugorju poziv k molitvi in odpuščanju
V noči na 28. julij je bilo Medžugorje tarča več vandalskih dejanj. Neznanci so s črno barvo oskrunili kip Device Marije na Podbrdu, poškodovali Plavi križ, na več mestih izpisali žaljive napise ter za cerkvijo sv. Jakoba zanetili požar na zunanjem oltarju. Nadzorna kamera je posnela moškega, ki je oltar polil z vnetljivo tekočino in ga zažgal.
Iz Župnijskega urada Medžugorje so sporočili, da so poškodbe hitro sanirali, vernike pa pozvali, naj na nasilje odgovorijo z molitvijo, postom in odpuščanjem.
Francija med najbolj prizadetimi državami
Francija že več let beleži največ napadov na krščanske objekte v Evropi.
Septembra 2024 je požigalec skoraj v celoti uničil zgodovinsko cerkev Brezmadežnega spočetja v Saint-Omerju. Ogenj je uničil streho in zvonik, cerkev pa je utrpela ogromno škodo.
Januarja 2024 je bil v mestu Angers namerno zaneten požar v cerkvi sv. Martina, julija 2025 pa je bila pariška cerkev Notre-Dame-des-Champs v manj kot enem dnevu dvakrat tarča požigalcev.
Poleg požigov francoske oblasti poročajo tudi o številnih primerih grafitiranja, oskrunitve oltarjev, razbitih kipov in tatvin dragocenih bogoslužnih predmetov. Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je število protikrščanskih dejanj v letu 2025 povečalo za 13 odstotkov.
Nemčija: požigi in uničevanje cerkvene opreme
V Nemčiji so lani zabeležili skoraj tretjino vseh požigov cerkva v Evropi.
OIDAC navaja številne primere požigov cerkva v Arnsbergu, Vechti, Wurznu in drugih krajih. Poleg tega so vandali uničevali križe, oltarje, spovednice in kipe svetnikov, v nekaterih cerkvah pa so zažgali celo Sveta pisma.
Nemška škofovska konferenca je ob tem opozorila, da so glede vandalizma nad cerkvami »padli vsi tabuji«.
Napadi tudi v Italiji, Španiji, Belgiji in na Nizozemskem
Tudi Italija beleži številne primere oskrunitve cerkva. V mestu Viterbo so se pojavili satanski in protikrščanski grafiti, več cerkva pa je bilo tarča požigov in uničevanja verskih simbolov.
V Španiji je januarja 2025 nekdo dvakrat poskušal zažgati cerkev Svetega Migela v Jerezu, avgusta istega leta pa je bil aretiran moški zaradi požiga cerkve Svetega Jakoba v kraju El Pozuelo. Novembra 2024 je bil v napadu na samostan ubit 76-letni redovnik.
V Belgiji je marca 2026 napadalec vdrl v cerkev Brezmadežne Device med bogoslužjem in napadel navzoče vernike.
Na Nizozemskem so bile v mestu Ede v nekaj dneh zažgane tri cerkve, kar je sprožilo obsežno policijsko preiskavo.
Več kot dva tisoč protikrščanskih kaznivih dejanj
Po najnovejšem poročilu Observatorija za nestrpnost in diskriminacijo kristjanov v Evropi (OIDAC Europe) je bilo leta 2024 zabeleženih 2.211 protikrščanskih kaznivih dejanj. Med njimi je bilo 94 požigov cerkva, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej, ter več sto primerov vandalizma, oskrunitve in tatvin. Največ primerov so zabeležili v Franciji, Združenem kraljestvu, Nemčiji, Španiji in Avstriji.
Poročilo poudarja, da so najpogostejše tarče napadov prav cerkve, kapele, pokopališča, križi, Marijini in svetniški kipi ter drugi krščanski simboli. Motivi storilcev so različni – od navadnega vandalizma in tatvin do ideološko ali versko motiviranih napadov – zato vseh primerov ni mogoče pripisati istemu vzroku. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da napadi na krščanske verske objekte po Evropi predstavljajo vse resnejši varnostni in družbeni izziv.
