Z Rakitne so lani poleti in jeseni poročali o več bližnjih srečanjih z medvedi, ki so zahajali v naselje, prevračali smetnjake, brskali po kompostnikih in se sprehajali med hišami. Prebivalci so živeli v strahu, zvečer niso hodili ven. Država je prisluhnila in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v zadnjih dveh mesecih na Rakitni in v občinah Črnomelj, Sodražica in Loški Potok postavila več smetnjakov, ki medvedom preprečujejo dostop do odpadkov in s tem tveganje za konflikte z ljudmi. Med današnjo predstavitvijo teh medvedovarnih zabojnikov na Rakitni, pa so stroka in župani pozdravili tudi odločitev upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo zoper dovoljenje za odstrel 206 rjavih medvedov.
Na Rakitni imajo zdaj 87 medvedovarnih smetnjakov
Župan Brezovice Metod Ropret, kamor spada Rakitna, je izrazil prepričanje, da so del problema z medvedi s temi smetnjaki rešili. Že v preteklosti so v sklopu nekega drugega projekta postavili 27 medvedovarnih zabojnikov, zdaj so jih s pomočjo ministrstva za okolje in prostor ter Zavoda za gozdove pridobili še 47. »Mi smo kot lokalna skupnost res zadovoljni in hvaležni, da smo lahko to, kar smo krajanom lani pozimi obljubili, zdaj v tem relativno kratkem času tudi realizirali.«
Medvedje razmetavali smeti vsepovsod
Tudi župan občine Črnomelj, Andrej Kavšek, je pohvalil hitrost izvedenega projekta. »Pri nas je bil bolj problem to, da je bilo razmetano, da so bile te smeti povsod. Zdaj smo namestili dva seta po štiri smetnjake v vas Špeharji in vas Hrib – to je nad Kolpo, nad dolino. Ko so medvedi razmetali smeti po pobočju, je bila kar katastrofa to potem nazaj vzpostaviti in moram reči - hvala, da smo dobili te smetnjake.«
Gospodariti v korist človeka, ne medveda
Ob tem pa je bil kritičen do pretekle politike upravljanja z velikimi zvermi. »Tam, kjer se prekriva habitat medveda in bivanjsko okolje človeka, mislim, da ima človek prednost. Tam bo treba gospodariti v korist človeka, ne v korist medveda,« je dejal Kavšek.
Danes že okoli 1200 medvedov, ugodno stanje največ 800
Temu mnenju sta se pridružila tudi župan Sodražice Blaž Milavec, predstavnik ministrstva za kmetijstvo Simon Resman in direktor Zavoda za gozdove, Gregor Danev, ki je povedal, da je lani odstrel zaradi tožbe na upravnem sodišču večinoma odpadel, po ocenah je tako v slovenskih gozdovih od 1100 do 1200 medvedov. Kot je dejal, je do konca leta treba realizirati letošnjo številko 206, novo odločbo za prihodnje leto pa pričakujejo v januarju. »Imamo veljavni program upravljanja nature, kjer govorimo, da je ugodno stanje med 620 in 800 medvedi. Takrat smo se nekako odločili tudi po analizi konfliktov, da ko gre število nad 800, začne eksponentno naraščati konflikt in imamo težave s sobivanjem.« Ne samo za sobivanje s človekom, ampak tudi med samo medvedjo populacijo, je še dodal Danev.
Generalna direktorica direktorata za okolje, naravo in podnebje na ministrstvu Tanja Bolte je dejala, da upravljanje populacije velikih zveri temelji na monitoringu, sodelovanju z deležniki, preventivnih ukrepih, sistemu odškodnin in ozaveščanju javnosti. Medvedovarni smetnjaki po njenih besedah predstavljajo konkreten preventivni ukrep, saj zmanjšujejo dostopnost komunalnih odpadkov in s tem privabljanje medvedov v naselja. "Gre za ukrep, ki prispeva k varstvu ljudi in ohranjanju medvedov," je poudarila.
Po uspešni vzorčni uvedbi nameravajo na ministrstvu po njenih besedah proučiti možnosti zakonske ureditve ukrepa ter jasno opredeliti odgovornosti države, občin in komunalnih služb glede financiranja, vzdrževanja in nadzora medvedovarnih smetnjakov.
Rjavi medvedi največji povzročitelji škode
V. d. generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo Simon Resman je poudaril, da rjavi medved ostaja največji povzročitelj škode med velikimi zvermi, predvsem v živinoreji in čebelarstvu. "Glavni cilj pri upravljanju z vrsto mora biti večja varnost ljudi in zaščita premoženja na podeželju," je dejal. Po njegovih besedah medvedovarni smetnjaki ne zmanjšujejo le škode, temveč predvsem preprečujejo nastanek konfliktov, saj medvedom onemogočajo dostop do lahko dostopnih virov hrane.
Odškodnine
Bolte je navedla, da je ministrstvo leta 2025 za škodo, ki jo povzročajo velike zveri, izplačalo približno 200.000 evrov odškodnin, letos pa do zdaj okoli 100.000 evrov, največ za škodo na čebelarski infrastrukturi.
Na Norveškem poteka žalovanje za kraljem Haraldom, ki je v starosti 89 let umrl v petek. Zastave visijo na pol droga, ljudje polagajo cvetje pred kraljevo palačo v Oslu. Tam se je sinoči zvečer ...
V cerkvi sv. Marije v Puščavi na Pohorju je dopoldne potekal romarski shod bolnikov, invalidov in ostarelih mariborske nadškofije. Sveto mašo, med katero so bolniki lahko verniki lahko prejeli ...
Ob slovesnem odprtju prenovljenega Turjaškega gradu in blagoslovu obnovljene grajske kapele je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik poudaril izjemen zgodovinski, kulturni in simbolni pomen gradu ...
Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...
Dr. Anda Perdan je specialistka splošne oziroma družinske medicine, ki je skoraj štirideset let svoje poklicne poti posvetila ljudem v Gorenji vasi, v Poljanski dolini. Osemnajst let je vodila ...
Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...