Dr. Janez Juhant in Blaž Podobnik: Mladi znova iščejo korenine, domovino in smisel #video

Spoznanje več 18. 06. 2026, 21:04 Alen Salihović

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta zaslužni profesor dr. Janez Juhant, predsednik društva Združeni ob Lipi sprave, ter sociolog kulture, publicist, pedagog, glasbenik in mladi raziskovalec Blaž Podobnik razmišljala o 35 letih samostojne Slovenije, času osamosvajanja, domoljubju, zgodovinskem spominu ter aktualnih političnih razmerah po oblikovanju nove vlade.

Osamosvojitev kot milostni trenutek

Dr. Janez Juhant se časa osamosvajanja spominja kot enega najbolj veličastnih trenutkov slovenske zgodovine. Kot je poudaril, je šlo za čas velikega narodnega napora, mednarodnega prizadevanja in upanja.

»Najbolj nas je veselilo, da imamo samostojno državo, da smo se postavili na svoje noge. Verjamem, da je bil to res milostni trenutek za Slovenijo,« je dejal.

Po njegovih besedah je bila pri nastajanju slovenske države pomembna tudi vloga Katoliške cerkve, slovenskih duhovnikov doma, v zamejstvu in po svetu ter papeža Janeza Pavla II. Ta je po Juhantovem prepričanju pomembno prispeval k padcu komunizma in k uveljavitvi demokracije v Evropi.

»Katoliška Cerkev je za samostojno Slovenijo naredila veliko, predvsem s tem, da je ohranjala krščansko demokratično misel, ki je temelj evropskih demokracij, človekovih pravic in pravne države,« je poudaril Juhant.

Tiho prebujanje mladih

Blaž Podobnik je opozoril, da se med mladimi v zadnjih letih dogaja »tiho prebujanje«. Po njegovih besedah mladi znova odkrivajo pomen doma, države, kulture, dediščine in krščanskih korenin.

»Med mlajšimi generacijami se pojavlja tiho prebujanje zavesti, da je odnos do svojega doma, države, kulture, kulturne dediščine in tudi krščanstva pomemben,« je dejal.

Vzrok za to vidi v širših premikih zahodne civilizacije. Liberalna in progresivna miselnost je po njegovih besedah prišla do neke skrajne točke, mnogi mladi pa so jo doživeli kot kaos, nihilizem in izgubo smisla.

»Cele generacije po Evropi in Zahodu iščejo formo, besedo, logos, smisel in resnico,« je poudaril Podobnik.

Glasba kot pot do slovenstva

Podobnik je spregovoril tudi o ponovnem zanimanju mladih za slovensko narodno-zabavno glasbo. Po njegovem ta glasba ni edina pot do domoljubja, je pa pomemben del slovenskega občutja.

»Slakova in Avsenikova glasba podajata občutje slovenskega podeželja in širše slovenske duše. Človek se lahko prek dobre glasbe zaljubi v slovenščino in slovensko umetnost,« je dejal.

Sprava kot pogoj demokracije

Dr. Juhant je velik del pogovora namenil vprašanju sprave. Po njegovih besedah se Slovenija še vedno težko poslavlja od totalitarnih vzorcev, ki so zaznamovali prejšnji režim in se deloma prenesli tudi v samostojno državo.

»Sprava in primerni odnosi so mogoči samo takrat, kadar v polnosti izvedemo demokratične postopke,« je poudaril.

Kot pomemben korak je omenil zakon o pokopu žrtev in rehabilitaciji žrtev. Po njegovih besedah gre za državotvorno dejanje, saj mora imeti vsak človek, živ ali mrtev, enako dostojanstvo.

»Vsi v naši državi, živi in mrtvi, moramo imeti enakopraven status. Dostojno se moramo obnašati drug do drugega,« je dejal.

Smo en narod

Podobnik je kot eno ključnih sporočil osamosvojitvenega časa izpostavil zavest, da smo Slovenci en narod. Meni, da je bila v času osamosvajanja raven dialoga med različno mislečimi bistveno višja kot danes.

»Ko danes gledamo soočenja iz časa osamosvajanja, se zdi skoraj kot sanjski svet. Različno misleči so prispevali svoje misli brez predpostavke, da nekdo drug dela krivico ali da je nepošten,« je dejal.

Po njegovem bi morali današnje politične delitve vzeti z večjo mero zadržanosti.

»Včasih smo preveč na okopih. Moramo se zavedati, da se pri nas ne dogaja vojna. Treba je malo zadihati,« je dodal.

Vloga predsednika države in javnosti

Juhant je kritično ocenil odnos predsednice republike do prizadevanj za spravo. Omenil je, da se je nekdanji predsednik Borut Pahor redno udeleževal slovesnosti ob Lipi sprave, pri sedanji predsednici pa tega odziva ni.

»Predsednica, ko je izvoljena, je predsednica vseh Slovencev,« je poudaril Juhant.

Podobnik pa je opozoril, da moramo bolj paziti na slovensko javnost kot prostor srečevanja različnih pogledov.

»Javnost je občutljivo polje. Predpostavljati moramo, da se je mogoče pogovarjati in da si lahko zaupamo,« je dejal.

Kriza vrednot in potreba po človeškosti

Juhant je ob vprašanju krize vrednot poudaril pomen sodelovanja, empatije, odgovornosti in človeškosti. Skliceval se je tudi na papeževe misli o tem, da mora biti človek v središču vseh ustanov, politike in tehnologije.

»Treba je delati z občutkom do sočloveka, posebej če si zanj odgovoren kot oče, voditelj ali predsednik,« je dejal.

Ob tem je opozoril tudi na izzive umetne inteligence, ki je lahko velika pridobitev, če ostane v službi človeka, lahko pa postane nevarna, če se prepusti sama sebi.

Nova vlada in pričakovanja

V zadnjem delu oddaje sta gosta spregovorila o razmerah po oblikovanju nove vlade. Juhant je dejal, da je nove vlade vesel, saj po njegovem odpira možnost bolj demokratičnega in bolj odgovornega vodenja države.

»Verjamem, da bo ta vlada lahko naredila marsikaj. A to ni samo v rokah vlade. Vsi smo poklicani, da dejavno vplivamo na družbeno življenje, vsak na svojem področju,« je poudaril.

Podobnik pričakuje, da bo vlada razmeroma učinkovita, saj jo vodi izkušen politik. Ob tem pa je opozoril, da bo treba paziti na zunanjepolitična vprašanja, zlasti na odnos do Izraela in dogajanja v Gazi.

»Mislim, da bo na tem področju potrebna še javna razprava, sicer nas lahko tudi to kot družbo močno razdeli,« je dejal.

Za Slovenijo več sproščenosti in odgovornosti

Ob sklepu oddaje je Juhant Sloveniji ob 35-letnici zaželel več dejavne demokratičnosti, osebne in politične poštenosti ter več prostora za mlade.

»Vsaka generacija mora počistiti za seboj. Ne smemo bremen preteklosti samo prenašati na mlade,« je poudaril.

Podobnik pa je Sloveniji zaželel več sproščenosti, zaupanja in notranjega miru.

»Moja želja je sproščenost, ki lahko izhaja tudi iz krščanske zavesti in zaupljivosti do stvarnosti. Da bi kot družba lepo zadihali,« je sklenil.