Dr. Peter Wostner: "Kakovost življenja v Sloveniji ostaja visoka"

17. 06. 2026, 18:00 Tanja Dominko

Splošni trendi so sicer pozitivni, dohodki rastejo razmeroma hitro, kakovost življenja pa ostaja visoka. Pri teh podatkih po besedah dr. Petra Wostnerja iz Urada za makroekonomske analize in razvoj ne gre za primerjavo, kako je Slovenija uspešna v primerjavi z idealom, pač pa v primerjavi z drugimi državami. In dejstvo je, da imajo »tudi druge države marsikatere težave«.

Kljub temu pa velja omeniti slabše kazalce pri socialni vključenosti določenih skupin, zlasti starejših, manj izobraženih, priseljencev in enočlanskih gospodinjstev, kjer se povečuje tveganje revščine. V pogovoru z dr. Petrom Wostnerjem smo se v oddaji Pogovor o dotaknili tudi vprašanja, kako preiti od »izvajalcev k ustvarjalcem«. Poudaril je, da država za napredek potrebuje več podjetij in posameznikov, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. »Mi pač moramo razumeti, da v vsakem primeru potrebujemo neko konsistentno, srednje- in dolgoročno politiko, ko gre za inovacije, sicer bodo podjetja enostavno investirala manj, kot je to družbeno zaželeno. To je nuja, da razumemo, da moramo preiti od nekih defenzivnih ukrepov, ko gre za gospodarstvo, od ohranjanja zatečenega stanja k spodbujanju najbolj najbolj prodornih in tudi najbolj tveganjih projektov, med katerimi pač ne bodo vsi uspeli, vendar to je en tak paket, ki seveda zahteva ne samo podporo tovrstnim projektom, ampak zahteva tudi zagotovitev specializirane raziskovalne infrastrukture, specializirana znanja, kar mora razumeti celotni sistem izobraževanja in usposabljanja, saj moramo vsi razumeti, katere prioritete bomo zasledovali. To ne more biti samo vprašanje vlade, ki je ta trenutek v sedlu, pač pa tudi tiste, ki bo v sedlu čez pet let.«

To pomeni, da je avtomatizacija in umetna inteligenca in vsa ta zgodba v zvezi digitalizacijo ni del problema, pač pa je del rešitve.

Wostner velik izziv vidi v demografiji, saj se zmanjšuje število delovno sposobnih ljudi. Do leta 2045 naj bi jih bilo približno 145 tisoč manj. »Jaz rad uporabljam številko, da na letni ravni in ta trend traja že desetletje, izgubimo približno 4500 ljudi letno. To pomeni toliko manjši bazen, iz katerega se lahko črpa zaposlene, aktivnost se zmanjšuje in to je pač nekaj, kar moramo samo za ohranjanje kakovosti življenja in statusa nadomestiti z tem, da bodo tisti, ki bodo še delali, delali več. Mi moramo razumeti, da če hočemo delati bolj, moramo ustvariti več. To pa pomeni, da je avtomatizacija in umetna inteligenca in vsa ta zgodba v zvezi digitalizacijo ni del problema, pač pa je del rešitve. Če teh priložnosti, ki jih zdaj digitalizacija prinaša, ne bi bilo, potem bi bil jaz res zaskrbljen, saj res ne vem, kako bi te demografske trende lahko obvladovali.« Tako pa vendarle na prihodnost gleda z optimizmom. A brez prilagajanja in pospešitve digitalizacije ne bo šlo. Tukaj smo namreč zaostali. »Tako po obsegu vlaganj kot v smislu veščin. In začenjamo postopno izgubljati.«

V vodilnih inovatorkah, ki jih nekako postavljamo kot vzor, delajo zaposleni v povprečju manj, vendar ustvarijo bistveno več in zaradi tega si lahko privoščijo standard. In to je tisto, kar se mi zdi srž.

»V vodilnih inovatorkah, ki jih nekako postavljamo kot vzor, delajo zaposleni v povprečju manj, vendar ustvarijo bistveno več in zaradi tega si lahko privoščijo standard. In to je tisto, kar se mi zdi srž. Ne gre za to, da bomo vse to, kar smo delali in znali, dali stran in bomo delali nekaj čisto drugega. Proizvodnja mora biti učinkovita, vendar gre za to, da recimo težka dela prevzamejo roboti, da ti roboti v maksimalni meri delajo avtonomno, zato da bom potrebovali čim manj ljudi. Tisti, ki bomo še lahko delali, pa bomo ustvarjali druge stvari, se bomo lahko ukvarjali s tem, kakšne nove proizvode lahko delamo. ... Na UMAR-ju se trudimo, da bi ljudje razumeli, da to, kar je pred nami, niso slabe stvari, pač pa da gre za nekaj, kar nas pelje v boljšo prihodnost za vse deležnike.« Omenil je denimo tudi uporabo humanoidnih robotov v dolgotrajni oskrbi, saj preprosto ljudi, ki bi delali v domovih za starejše, ne bo dovolj. Izbira, ali imaš nekoga, ki ti pomaga dvigniti se iz postelje, ali nimaš nikogar, je tako preprosta, oceni.

Obravnavali smo tudi priseljevanje tujih delavcev. Wostner je dejal, da je odprtost koristna, vendar priseljevanje samo po sebi ne more nadomestiti potrebe po modernizaciji gospodarstva. Potrebna sta boljša izbira kadrov in aktivna integracijska politika, prav tako je treba poskrbeti, da bo kakovost življenja ostala visoka, da si bodo v Slovenijo želeli priti tudi visoko izobraženi kadri in da je slovenski ne bodo zapuščali.
»Mi moramo razumeti, da so inovacijske družbe odprte družbe, so tolerantne družbe. Mi bomo potrebovali najboljše ljudi in ti najboljši ljudje zagotovo ne bodo živeli v netolerantnem okolju. Seveda bodo pričakovali varno okolje, z dobrimi javnih storitvami in tako naprej. Npr., vsi vemo za čakalne vrste pri zdravstvu.« Samo dvigovanje dohodkov po njegovem ne bo dovolj. Treba se je začeti ukvarjati z integracijo, sam ugotavlja, da se pri visoko izobraženih kadrih iz tujine na tem področju dela premalo, se preveč zanašamo na to, da se bodo sami znašli. Omenil je tudi izobraževalni sistem, ki je sicer dostopen, a njegova kakovost pada.
Dr. Peter Wostner je ob koncu pogovora zaželel, da bi vsi v državi veslali v isto smer, saj bo »po tem scenariju prihodnost še precej bolj svetla, kot si predstavljamo.«