Cerar deset let po brexitu: Britanci spet ugotavljajo, da so Evropejci

Svet 23. 06. 2026, 14:17 Marcel Krek

Mineva natanko deset let od prelomnega referenduma, na katerem so se Britanci z 52 proti 48 odstotki glasov odločili za izstop iz Evropske unije. Združeno kraljestvo je povezavo uradno zapustilo januarja 2020, dokončno pa po izteku prehodnega obdobja z začetkom leta 2021. Danes, leta 2026, pa statistični podatki, geopolitična realnost in javno mnenje na Otoku rišejo povsem drugačno sliko od tiste, ki so jo obljubljali zagovorniki izstopa.

Gospodarska streznitev in paradoksalni priseljenski zaplet

Zagovorniki brexita so leta 2016 državljane prepričevali, da bo London zunaj birokratskega Bruslja lažje dihal in trgoval. Obljubljali so, da bodo izpad evropskega trga nadomestili z močnejšim sodelovanjem z bivšimi kolonijami, kot so Indija, Avstralija in ZDA. Dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar v pogovoru za Radio Ognjišče opozarja, da so se pri tem močno ušteli.

• Skrčenje trgovine: Britanska trgovina s svetom se je v zadnjem desetletju namesto rasti skrčila za štiri do osem odstotkov ali celo več.
• Klofuta za BDP: Nedavna analiza podatkov britanske centralne banke je razkrila, da je britanski BDP zaradi posledic brexita utrpel kar šestodstotni padec.
• Neizpolnjena priseljenska obljuba: Čeprav je bila rdeča nit kampanje ustavitev priseljevanja, se je neto številka priseljencev paradoksalno povečala. Močno je naraslo predvsem nezakonito priseljevanje čez Rokavski preliv ter zakonito priseljevanje iz nekdanjih kolonij.

"So bolj suvereni, vsaj tako mislijo, kot so bili pred brexitom. Po drugi strani pa predvsem ekonomske številke postavljajo vprašanje o tem, ali se jim je to sploh splačalo, ali ne," doda Cerar.

Varnostna realnost v spremenjenem svetu

Če so Britanci pred desetimi leti mislili, da je otok dovolj velika zaščita pred celinskimi težavami, sta jih ruska agresija na Ukrajino in grožnje Evropi ter postopno umikanje ZDA od Evrope hitro postavila na realna tla. Profesor na univerzi Groningen dr. Peter Verovšek za STA ocenjuje, da so posledice ločitve najbolj opazne prav na področju vojske in varnosti.

Evropa je z odhodom Londona izgubila svojo najmočnejšo vojsko in jedrsko silo. Po drugi strani pa je Velika Britanija spoznala, da sama ne more več jamčiti za lastno varnost. Danes se zato znova pospešeno obrača k evropskim partnericam in krepi vezi znotraj obrambnega zavezništva NATO. "V Londonu se zato počasi vrača spoznanje, da so članice EU njihove naravne politične, varnostne in trgovinske partnerice," doda Cerar.

Politični kaos in obžalovanje volivcev

Brexit je močno načel tradicionalno stabilen britanski politični sistem. V zadnjih desetih letih je država doživela že sedem menjav na mestu predsednika vlade. Zadnji v vrsti, laburistični premier Keir Starmer, je po dolgotrajnih pritiskih te dni naznanil svoj odstop. Politični prostor hkrati znova pretresa vzpon populizma na čelu z Nigelom Farageem in njegovo stranko Reform, kar kaže na globoko razdvojenost britanske družbe.

Med državljani medtem nezadržno raste obžalovanje. Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije YouGov razkriva, da je danes kar 57 % vprašanih prepričanih, da je bil izstop iz EU napaka, medtem ko jih le 30 % še vedno misli, da je bila odločitev pravilna. Vnovičen vstop v Evropsko unijo trenutno podpira 55 % Britancev.

Zanimiv je tudi podatek, da bi se v unijo danes vrnila celo skoraj četrtina (23 %) tistih, ki so pred desetimi leti dejansko glasovali za izstop. Volivci ugotavljajo, da so bile obljube iz leta 2016 nerealne in da je bilo življenje znotraj povezave preprosto boljše.

Kaj prinaša prihodnost?

Popoln povratek Združenega kraljestva v EU kratkoročno ostaja malo verjeten. V Londonu ni političnega konsenza za takšen korak, Bruselj pa bi ob morebitnih novih pogajanjih verjetno postavil precej strožje pogoje, kot so veljali pred letom 2016.

Kljub temu pa se odnosi med stranema vidno krepijo. Nedavni vrhovi v Londonu in Bruslju so prinesli dogovore o novem obrambnem in varnostnem paktu, ureditvi ribolova ter standardih za varnost hrane. Kot obliž na rano mlajšim generacijam, ki so zaradi brexita izgubile številne priložnosti, pa je potrditev, da se bo Združeno kraljestvo že prihodnje leto znova uradno pridružilo priljubljenemu programu študentske izmenjave Erasmus+.