Jezus | (foto: Pixabay)
Srce, ki nas brezmejno ljubi
Novice Marjana Debevec
Obhajamo slovesni praznik Srca Jezusovega. V cerkvi na Taboru, ki mu je posvečena, bodo praznik obhajali z molitveno uro, pétimi litanijami in slovesno sveto mašo, ki jo bo ob 17. uri ob somaševanju duhovnikov daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž.
V mariborski stolnici bodo nocoj začeli 24-urno molitev za novomašnike, diakone in nove duhovne poklice. Molitev bodo vso noč in ves naslednji dan vodili molivci iz različnih župnij, redov in skupin. Sklepno sveto mašo bo jutri zvečer daroval nadškof Alojzij Cvikl.
V župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki pa bo na današnji slovesni praznik Presvetega Srca Jezusovega pasijonska sveta maša v spravo za bogokletje. Obenem bo to tudi nadaljevanje duhovne izkušnje Škofjeloškega pasijona, katere najgloblji sad je premišljevanje Jezusovega trpljenja in ljubezni, ki izvira iz njegovega prebodenega Srca.
Od kje izvira?
Pobožnost do Presvetega Srca Jezusovega je bila zasebno razodeta sv. Marjeti Mariji Alacoque, francoski redovnici iz 17. stoletja.
Sv. Marjeta Marija Alacoque je prek svojih mističnih srečanj z Jezusom prejela sporočilo božanske ljubezni: to je preoblikovalo življenja neštetih vernikov in spodbudilo pobožnost do Presvetega Jezusovega Srca po vsem svetu.
Ljubil nas je
Ob tem spomnimo na nekatere odmevne poudarke zadnje okrožnice papeža Frančiška o Jezusovem srcu z naslovom Dilexit nos - Ljubil nas je
1. Svet izgublja srce
Ena najmočnejših misli okrožnice je papeževa ugotovitev, da sodobni človek živi v času površinskosti, naglice, potrošništva in tehnološke preobremenjenosti. Človek veliko ve, veliko proizvaja in veliko komunicira, vendar pogosto izgublja stik s svojim najglobljim jedrom – s srcem. Papež opozarja, da brez srca ni mogoče razumeti ne samega sebe ne drugih ljudi.
Po njegovih besedah je prav srce kraj, kjer človek sprejema najpomembnejše življenjske odločitve, kjer se srečuje z Bogom in kjer odkriva svojo pravo identiteto. Zato poziva k »vrnitvi k srcu«, kar je morda osrednje sporočilo celotnega dokumenta.
2. Srce Jezusovo je odgovor na ranjenost današnjega sveta
Okrožnica je nastala v času vojn, družbenih napetosti, osamljenosti in vse večje razdeljenosti med ljudmi. Papež vidi v Srcu Jezusovem zdravilo za svet, ki je utrujen od sovraštva in nezaupanja. Kristusovo srce predstavlja brezpogojno ljubezen, ki človeka sprejema takšnega, kakršen je, in ga vabi k spreobrnjenju.
Papež zato poudarja, da krščanstvo ni predvsem skupek pravil, ampak srečanje z osebo Jezusa Kristusa, ki ljubi vsakega človeka.
3. Nič nas ne more ločiti od Kristusove ljubezni
Naslov okrožnice izhaja iz besed svetega Pavla: »Ljubil nas je.« Frančišek ponovno poudari eno od temeljnih krščanskih resnic: Božja ljubezen ni odvisna od naših uspehov, zaslug ali popolnosti. Bog človeka ljubi prvi in ga ne zapusti niti v grehu, trpljenju ali neuspehu.
To je sporočilo velikega upanja za sodobnega človeka, ki pogosto živi pod pritiskom dosežkov in pričakovanj.
4. Pobožnost Srca Jezusovega ni zastarela
Nekateri so pobožnost Srca Jezusovega razumeli kot nekaj, kar pripada preteklosti. Papež temu odločno nasprotuje. Po njegovem prepričanju je prav danes še posebej aktualna, saj govori o osebnem odnosu z Jezusom, o nežnosti, usmiljenju in bližini.
Ne gre za sentimentalnost ali zgolj za pobožno tradicijo, ampak za globoko evangeljsko pot, ki človeka vodi v srečanje z Božjo ljubeznijo.
5. Potrebujemo manj struktur in več ljubezni
Eden najbolj citiranih delov okrožnice je opozorilo pred Cerkvijo, ki bi se preveč ukvarjala z organizacijo, reformami, programi in strukturami, premalo pa z bistvom evangelija. Frančišek opozarja, da lahko tudi v Cerkvi včasih zmanjka srca.
Po njegovem prepričanju mora vsaka prenova Cerkve izhajati iz srečanja s Kristusovo ljubeznijo. Brez tega ostanejo tudi najboljši načrti prazni.
6. Ljubezen mora postati dejanje
Pobožnost Srca Jezusovega ni nekaj zasebnega ali zgolj notranjega. Kdor se sreča z Jezusovo ljubeznijo, postane sposoben ljubiti druge. Zato okrožnica močno povezuje osebno duhovnost z družbeno odgovornostjo in misijonskim poslanstvom.
Prava pobožnost se kaže v odpuščanju, služenju, skrbi za uboge, sprejemanju odrinjenih in gradnji občestva.
7. Graditi moramo civilizacijo ljubezni
Eden najbolj navdihujočih poudarkov dokumenta je poziv k gradnji »civilizacije ljubezni«. Papež piše, da smo skupaj s Kristusom poklicani obnavljati dobroto in lepoto sveta, ki ga ranjajo greh, nasilje in sebičnost.
Kristjan ni poklican le opazovati težav sveta, ampak sodelovati pri njegovem ozdravljenju. Vsako dejanje ljubezni, usmiljenja in sprave prispeva k tej novi civilizaciji.
8. Srce je prostor srečanja
Frančišek poudarja, da človek brez srca postane zaprt vase. Srce pa omogoča resnično bližino, prijateljstvo in občestvo. Le človek, ki živi iz srca, je sposoben pristnih odnosov z Bogom in ljudmi.
To sporočilo ima poseben pomen v času, ko so številni povezani prek tehnologije, a hkrati osamljeni.
Vrnimo se k Jezusovemu Srcu
Če bi morali celotno okrožnico povzeti v enem stavku, bi lahko rekli: vrnimo se k Srcu Jezusovemu, da bomo znova odkrili svoje lastno srce. Papež Frančišek v dokumentu ne ponuja novih teorij, temveč povabilo k osebnemu srečanju z Jezusom, ki človeka ljubi, zdravi in pošilja v svet kot pričo usmiljenja, miru in bratstva.
