Matic Vidic | (foto: Rok Mihevc)
Ko naredimo vse namesto otroka, mu praznimo potovalko za življenje
Za življenje Rok Mihevc
»Smisel vzgoje ni, da ima otrok udobno življenje. Smisel vzgoje je, da bo zmogel življenje.« Tako je v pogovoru z Matejo Subotičanec v oddaji Za življenje razmišljal Matic Vidic, logoterapevt in diakon, ki je skozi osebne izkušnje spregovoril o eni najtežjih nalog sodobnega časa, kako otroka pripraviti na samostojno življenje
Če starši vedno rešujejo težave, otrok ne razvije notranje moči
Po Vidicevih besedah današnji starši pogosto ljubezen enačijo z udobjem. Otroku želimo prihraniti bolečino, neuspehe, odgovornost in napor, a ravno tam se po njegovem začne težava. Ko naredimo vse namesto otroka, mu praznimo »potovalko za življenje«. Prekomerna pomoč otroku ne daje občutka varnosti, ampak mu jemlje dostojanstvo in odgovornost. Če starši vedno rešujejo težave, otrok ne razvije notranje moči, da bi jih nekoč reševal sam.
Otrok potrebuje občutek, da nekdo drži okvir
Postavljanje meja je po Vidicevih besedah eden največjih izrazov ljubezni. Otrok potrebuje občutek, da nekdo drži okvir in da ve, do kod lahko gre. Brez meja je podoben človeku sredi oceana na napihljivi blazini, brez orientacije in občutka varnosti. Meje pa ustvarjajo prostor, v katerem se otrok lahko zdravo razvija. Ob tem poudarja tudi pomen jasnih vlog v družini. Otrok mora vedeti, da je otrok, starša pa morata ostati starša. Kjer so jasne vloge, pravi, je jasna struktura, kjer je struktura, pa je tudi red.
Odnos in doslednost
Zanimivo je, da je eno največjih lekcij o vzgoji dobil v pasji šoli. Inštruktor mu je ob prvem srečanju dejal, da ne bo učil psa, ampak da mora najprej naučiti njega. Iz tega je potegnil pomembno vzgojno načelo, da se otrok ne vzgaja predvsem z besedami, ampak skozi odnos. Za zdravo vzgojo sta po njegovem ključna odnos in doslednost. Odnos pomeni skupni čas, igro, pogovor, bližino in zanimanje za otrokovo notranje doživljanje. Šele ko otrok začuti odnos, začne sprejemati tudi meje in usmeritve.
Majhni koraki odgovornosti: Postlana postelja, soba, vstajanje ...
Posebej zahtevno obdobje je puberteta, ko se veliko staršev ustraši konfliktov in se umakne. Vidic pravi, da mladi prav v tem času najbolj potrebujejo odnos. Ne želijo si le nadzora in vprašanj o ocenah, ampak predvsem občutek, da odrasle res zanima, kako so in kaj doživljajo. Pomembni so tudi majhni koraki odgovornosti: postlana postelja, pospravljena soba, vstajanje ob določeni uri in občutek reda. Ne gre za vojaško disciplino, ampak za razvijanje notranje strukture.
Popravni izpit ena pomembnejših lekcij
Zelo odkrito govori tudi o neuspehu. Sam je imel v gimnaziji popravni izpit iz nemščine. Takrat ga je bilo sram, danes pa pravi, da je bila to ena pomembnejših življenjskih lekcij. Prepričan je, da lahko včasih popravec naredi več koristi kot škode. Starše zato opozarja, naj otrokovega neuspeha ne doživljajo kot osebni poraz ali družinsko katastrofo. Življenje bo otroku prineslo še veliko težjih preizkušenj. Pomembno ni, ali bo padel, ampak ali se bo znal pobrati, prevzeti odgovornost in nadaljevati pot.
Prisluhnite celotni oddaji tukaj.
Spoštovanje
Če bi moral izpostaviti eno samo vrednoto, bi izbral spoštovanje. Spoštovanje hrane, staršev, drugih ljudi in odnosov. Spomni se stare navade, ko so otroke učili, da se kruh, ki pade na tla, pobere in poljubi. Po njegovem se spoštovanje začne pri kruhu in se nadaljuje pri človeku. Prav kultura spoštovanja je po njegovem nekaj, kar današnji družbi močno primanjkuje.
Velik del sodobnih stisk vidi tudi v digitalni zasvojenosti. Mladi imajo vse več težav s pozornostjo, govorom, artikulacijo in navezovanjem odnosov. Danes imajo, kot pravi, mladi manj težav z angleščino kot s slovenščino. Zaradi zaslonov manj govorijo, manj poslušajo in manj razvijajo socialne veščine. Posledice pa so vidne v osamljenosti, nesamozavesti in težavah pri vzpostavljanju odnosov.
Pes, ki zna hoditi brez povodca
Močna metafora pogovora v oddaji je bila primerjava vzgoje s psom, ki zna hoditi brez povodca. Smisel vzgoje ni popoln nadzor, ampak to, da otrok razvije notranjo disciplino, zna sprejemati odločitve in nositi posledice tudi brez zunanjega nadzora. Ko ga spustiš brez povodca, mu moraš zaupati, da ne bo stekel za prvo srno.
Vidic ob tem priznava, da popolnih staršev ni in da se vsi učimo sproti. A nekaj ostaja bistveno, avtentičnost, jasne vrednote, doslednost in odnos. Otrok ne potrebuje popolnega starša, ampak odraslega, ki stoji za svojimi vrednotami, zna postaviti mejo, priznati napako in predvsem ostati v odnosu.
