Suzana Simenčič in Simon Veverič sta spregovorila o svoji poti od neobdelane kmetijske zemlje do zeliščnega posestva v obliki metulja. | (foto: Jaka Korenjak)
Alchemia Pannonica: Kako prisluhniti klicu zemlje in živeti odgovor nanj?
Kmetijstvo Robert Božič
Včasih se najgloblje spremembe v človeku začnejo sredi tišine, ko utihne hrup ambicij in spregovori zemlja. Za Suzano in Simona se pot do njunega lastnega zeliščnega posestva Alchemia Pannonica ni začela za pisalno mizo s poslovnim načrtom v roki. Začela se je sredi prelomnega življenjskega obdobja, ko sta skoraj spakirala kovčke za odhod v Avstrijo, da bi tam skrbela in razvijala vrt v enem od terapevtskih centrov.
A v tistem trenutku se je zgodil preblisk: Zakaj bi iskala "raj na zemlji" in prihodnost drugje, če lahko na njihovi družinski kmetiji ustvarita svojo oazo?
O tem sta se za našo masivno kmečko mizo z Darjo Ovsenik pogovarjala v 19. epizodi Podkasta Rast in odkrila zanimivo zgodbo razvijanja lastne poti na majhni kmetiji. Prisluhnite!
Brez orodja in potrebnih pripomočkov, a z ogromno radovednosti in tisto drzno prepričanostjo, da bo gotovo »vse prav«, so ju v svet zeliščarstva pritegnili predvsem vonji.
Danes njuna zgodba ni le zgodba o dišečih čajih in hidrolatih, ampak zanimiv primer kako zgraditi blagovno znamko, ki diha z naravo in pritegne ljudi. Poglejmo nekaj posebej pomenljivim trditvam iz tega porovora:
Prisluhni zemlji, namesto da ji ukazuješ...
V svetu, obsedenem z nadzorom in hlepenjem po donosu, je njun pristop k kmetovanju skoraj revolucionaren. Namesto da bi naravo ukalupila v vnaprej določene poslovne okvirje, sta Suzana in Simon ubrala pot "uglaševanja". Suzana opisuje ta proces kot vzpostavljanje dialoga z zemljo, kjer ne iščeš prostora za svoje ideje, temveč čakaš, da ti zemlja pove, kaj potrebuje. Namesto sistematičnega načrta sta izbrala prisotnost.
Zakaj bi imeli ravne grede, če me vleče metulj?
Ena najmočnejših vizualnih in simbolnih točk njunega posestva je vrt v obliki metulja. Ta odločitev ni bila marketinška strategija, temveč rezultat prepleta naključij: navdiha po izletu na Donačko goro, kjer sta opazovala ples metuljev, meditacij in Suzaninega ustvarjanja. Metulj, ki se razvije iz bube, je postal simbol njune lastne transformacije.
Prodaja in navdušuje razvijajoča se zgodba, ne le odličen izdelek
Številni čakajo, da ustvarijo popoln končni izdelek, preden ga pokažejo svetu, Suzana in Simon pa sta svojo povezanost s kupci gradila spotoma. Sledilci so na družbenih omrežjih lahko spremljali njuno "šaflanje" gred, začetniške napake, solze in predvsem trenutke čistega navdušenja. Ko sta lahko prvo jesen ponudila prvih 20 kilogramov sušenih zelišč, so bili izdelki razprodani v trenutku.
Ljudje niso kupili le čaja; kupili so zgodbo o nastanku, trud, vložen v vsako sadiko in v avtentičnost, ki je v sedanjem svetu redka valuta.
V naravi pestrost, v poslu pa osredotočenost...
Ime Alchemia Pannonica se je rodilo iz Simonovega hashtaga #SpiritOfPanonia. Ko sta ugotovila, da je ime že delno zasedeno, sta dodala "alkemijo" – kot poklon destilaciji in procesu preizkušanja. Sprva sta želela gojiti vse, kar diši, a ju je zemlja hitro postavila na realna tla.
Ljudje res rabimo to oprijemljivo fizično delo... nismo zrasli ali pa evolucija nas ni naredila za birokrate.
Ugotovila sta, da njuna težka tla niso primerna za mediteranske rastline, kot sta sivka ali smilj. Namesto da bi se borila proti zemlji, sta svojo ponudbo zožila in zemlji prisluhnila. Specializirala sta se za hidrolate in destilacijo, kjer lahko dosežeta vrhunsko kakovost. »V naravi pestrost pomeni stabilnost, v poslu pa osredotočenje pomeni preživetje majhne kmetije,« pravita.
Delo na zemlji kot nekaj izjemno dragocenega
V birokratiziranem svetu, kjer dnevi minevajo ob preobilici komunikacije, sestankov, kjer se »dogovorimo, da se bomo dogovorili,« ponuja delo na zemlji nekaj dragocenega: oprijemljiv rezultat. Simon izpostavlja kontrast med pisarniškim delom in trenutkom sončnega zahoda, ko se ozreš čez obdelano gredo za teboj in uživaš...
»Fizično delo na zemlji nas vrača v prvinskost, za katero nas je evolucija oblikovala in deluje kot terapevtski odmik od izgorelosti,« sta prepričana Suzana in Simon.
