Bomo podprli družino?

Novice 15. 05. 2026, 11:58 Marjana Debevec

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 15. maj razglasila za mednarodni dan družin, da bi poudarila pomen, ki ga imajo prizadevanja in vlaganja na področju družin. Tema letošnjega mednarodnega dneva so Družine, neenakosti in dobrobit otrok. V tej luči je na dopoldanskem posvetu v državnem svetu njegov predsednik Marko Lotrič poudaril da nas današnji dan spomni, da družina ni le zasebni prostor, temveč eden najpomembnejših temeljev zdrave, solidarne in trajnostne družbe. Zaželel je, da bi tudi današnji posvet prispeval k družbi, v kateri se družina čuti podprto, generacije povezane in človek sprejet.

Govorci so izpostavljali pomen učenja medgeneracijskega sodelovanja tako na ravni šolstva, kot tudi občin in širše v družbi. Dogodek je spodbudil Zavod Harmonija generacij. Njegov predsednik Slavko Sakelšek je na posvetu izpostavil, da imamo danes na razpolago vedno več možnosti, a vedno manj časa drug za drugega.

»Vedno več povezav, a vedno manj bližine; vedno več komunikacije, a vedno manj povezanosti. In prav zato vprašanje družine in harmonije danes ni več samo zasebno vprašanje posameznika. Postaja celo vprašanje prihodnosti družbe.«

Prostor, kjer se ljudje srečajo

Projekt Harmonija generacij je po njegovih besedah nastajal med ljudmi, na igriščih, v dvoranah, tudi v zamejstvu. »Osnovna ideja Harmonije generacij je zelo preprosta: ustvarjati prostor, kjer se ljudje ponovno srečamo, sodelujemo in začutimo, da pripadamo drug drugemu.«

Tako družina, za katero se velja potruditi, ni le tema razprav, ampak ponovno postaja del vsakdana. Zato odpirajo pobudo, da bi 15. maj v Sloveniji postal uradni praznik družine, odprli pa so tudi nekaj drugih pobud, med katerimi je posebno priznanje družini, ki s svojim zgledom povezuje generacije.

Samo govorjenje o družini ni dovolj

Socialna antropologinja Vesna Vuk Godina je medtem opozorila, da samo govorjenje o družini ni dovolj. »Dokler ne bomo ustvarili družbe, v kateri bodo ljudje imeli čas in sredstva, da se ukvarjajo z odnosi in drug z drugim, je vse govorjenje zaman.«

Da današnji čas družini ni naklonjen, je poudaril tudi tajnik urada za družino pri Slovenski škofovski konferenci Luka Mavrič. Posledično je v družbi vedno več osamljenosti, ki vodi v razne oblike zasvojenosti. Spomnil je, da od l. 1994 Katoliška Cerkev vsake tri leta organizira svetovno srečanje družin.

»Žal civilna družba temu ni sledila. V OZN so prevladali glasovi tistih, ki so posameznikove pravice razumeli zunaj konteksta družine, zanikali biološke danosti in naravne družinske vezi interpretirali celo kot oviro za uveljavljanje t.i. pravic posameznika, kar je le še okrepilo duh individualizma.«

OZN je l. 2014 ob 20-letnici sicer še enkrat razglasila mednarodno leto družine, ki pa je šlo mimo pozornosti javnosti. »Lahko bi ga razglasila ob 30-letnici l. 2024, pa se je odločila, da razglasi mednarodno leto kamel.«

Opremiti mlade za zakon in družino

Spomnil je na veliko vrednost družine, v kateri, človek oblikuje svojo samopodobo, se uči vzpostavljati odnose z drugimi, spoštovati drugačne, prevzemanja odgovornosti, iskrenosti, zaupanja odpuščati in prositi odpuščanja.

Zato je poudaril pomen priprave mladih na zakon, kar izvaja le Cerkev, pa tudi spremljanje zakoncev na njihovi poti. »Ne gre za to, da ti pari niso pripravljeni reševati težav, ampak da jih nihče ni tega naučil, nihče jih ni opremil.

Po eni strani veliko vlagamo v izobraževalni sistem, da bodo mladi pridobili določeno izobrazbo in se usposobili za poklicno delo. Praktično nihče pa jih ne uči tistega, kar veliko bolj zaznamuje kvaliteto življenja: kako vzpostaviti ljubečo intimno zakonsko zvezo in topel dom. Odgovornost za to nosimo vsi.«

Cerkev posebno pozornost namenja tudi bolnim in ostarelim. V tej luči je Mavrič poudaril, da se v srečanju mladi in ostareli čutijo obdarovani.

Sodelovanje med šolo, družino in lokalnim okoljem

Namestnica direktorice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Špela Drstvenšek je poudarila pomen tesnega sodelovanja med družino, vrtcem oziroma šolo ter širšo skupnostjo za dobrobit otrok in njihovo uspešnost.

Izpostavila je, da slovenska zakonodaja temelji na načelu partnerskega odnosa med šolo in družino, pomembno vlogo pa imajo tako formalne kot neformalne oblike sodelovanja – od sodelovanja staršev pri vzgojnih načrtih do medgeneracijskih projektov, sodelovanja z lokalnim okoljem, domovi za starejše in prostovoljskih aktivnosti.

Poudarila je, da kakovostno in kontinuirano sodelovanje med šolo, družino in širšim okoljem predstavlja enega ključnih temeljev uspešne vzgoje in izobraževanja ter oblikovanja kulture sobivanja in medsebojnega spoštovanja.

Medgeneracijsko sodelovanje več kot le prenos znanja

Direktorica Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis Ana Pleško je predstavila konkretne primere medgeneracijskega sodelovanja v praksi ter poudarila, da medgeneracijsko povezovanje danes ni več le lepa družbena vrednota, ampak nuja.

Opozorila je, da družba, v kateri se generacije ne srečujejo več, postaja družba osamljenih posameznikov, pri čemer digitalni svet številne starejše potiska na rob družbenega življenja.

Predstavila je programe Simbioza Skupnost, Simbioza Mobiln@ in mobilno aplikacijo Magda, prek katerih v Simbiozi spodbujajo vključevanje starejših, digitalno opismenjevanje in povezovanje generacij po vsej Sloveniji.

»V Simbiozi skozi navedene programe dokazujemo, da lahko znanje, zaupanje in pomoč pridejo tudi do tistih, ki so pogosto najbolj oddaljeni od priložnosti. Verjamemo, da pri medgeneracijskem sodelovanju in povezovanju ne gre le za prenos (digitalnega) znanja, temveč za gradnjo odnosov, pripadnosti, zaupanja in bolj vključujoče družbe," je poudarila.

Sodelovati v krajevnem okolju

Predsednik Sekcije mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije in župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je poudaril vlogo občin pri ustvarjanju družini prijaznega okolja ter vlogo lokalnih skupnosti pri oblikovanju prostorov sodelovanja, povezovanja in kakovostnega življenja za vse generacije.

Izpostavil je pomen dostopne mreže vrtcev in podružničnih šol, ukrepov za podporo mladim družinam ter pomen stanovanjske politike pri ustvarjanju pogojev za odločanje mladih za družino.

Ob tem je opozoril, da je dostopnost stanovanj pomembno povezana tudi z rodnostjo in dolgoročnim demografskim razvojem družbe. Poudaril je še, da sta prijazno delovno in bivalno okolje med ključnimi temelji učinkovite družinske politike ter da morajo občine pri tem od besed prehajati h konkretnim ukrepom in rešitvam.

Župan Občine Kamnik in državni svetnik Matej Slapar pa je v prispevku z naslovom: Kako ustvariti prostor za družino in medgeneracijsko sodelovanje? predstavil pomen lokalnih praks in projektov, ki omogočajo medgeneracijsko sodelovanje ter ustvarjajo prostor za povezano in vključujočo skupnost.

Izpostavil je pomen vlaganj občin v kakovost bivanja, vzgojno-izobraževalno infrastrukturo, športno-rekreacijske površine, medgeneracijske programe in socialno varstvo.

Med drugim je predstavil projekte izgradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta, prenove športnih in kulturnih površin, programe za starejše ter projekte, ki v lokalnem okolju spodbujajo sodelovanje, prostovoljstvo in kakovostno preživljanje prostega časa.

Poudaril je, da so prav lokalne skupnosti pogosto tisti prostor, kjer se medgeneracijsko sodelovanje najbolj neposredno uresničuje v vsakdanjem življenju.

Sodelujoči na posvetu so se strinjali, da družina, medgeneracijsko sodelovanje ter kultura dialoga, zaupanja in medsebojnega spoštovanja ostajajo med ključnimi temelji zdrave, povezane in odporne družbe.

Ob tem so poudarili, da medgeneracijsko sodelovanje danes ni več izbira, ampak nuja, saj brez povezanosti med generacijami ni mogoče dolgoročno graditi vključujoče družbe, družbene stabilnosti in kakovostnega sobivanja.