Helena Šuklje | (foto: Nives Brelih)
Smo prišli tako daleč, da si moramo bližino predpisovati?
Naš gost Jože Bartolj
V oddaji Naš gost smo tokrat predstavili farmacevtko in pisateljico Helena Šuklje, ob izidu njene prve knjige, zbirke kratkih zgodb »Bližina na recept«, ki je izšla pri založbi Beletrina. Že naslov v ospredje postavlja vprašanje, ki se zdi na prvi pogled skoraj ironično: ali smo prišli tako daleč, da si moramo bližino pravzaprav »predpisovati«? V pogovoru nam je avtorica sicer zaupala, da je bila sama v družini deležna obilja topline, ki je ni mogoče nadomestiti ali poustvariti z nobenim »receptom«.
Zbirka kratkih zgodb »Bližina na recept« ni nastala čez noč, temveč kot rezultat zorenja, pisanja in uveljavljanja v različnih literarnih revijah. Avtorica prihaja iz sveta farmacije, kjer deluje na področju razvoja zdravil, in prav ta dvojnost – znanstvena natančnost in umetniška občutljivost – daje njenemu pisanju poseben ton.
Posebno mesto v njenem literarnem svetu ima tudi umetnost, bodisi slikarstvo, kiparstvo ali arhitektura. V zgodbah se pojavljajo reference na dela, kot so Sternenovi maki ali znameniti antični kip Apoksiomen, kar odpira dodatne plasti pomena.
Ko govorimo o njenem slogu, izstopa predvsem njegova izbrušenost in natančnost. Jezik pri Heleni Šuklje ni zgolj orodje, temveč prostor, kjer se zgodba dejansko zgodi. Njene pripovedi so pogosto odprte, z večplastnimi, namerno zabrisanimi razpleti, kar od bralca zahteva aktivno vlogo.
V pogovoru nam je avtorica nekoliko predstavila tudi svojo družinsko zgodbo, je namreč vnukinja pisatelja Igorja Torkarja (oz Borisa Fakina), katerega življenje je bilo zaznamovano z eno bolj tragičnih epizod povojne slovenske zgodovine. Montiran politični proces, zapor, dolgotrajna izolacija in kasnejša prepoved objavljanja so pustili globoke sledi – ne le na njem, temveč tudi na njegovi družini. Avtorica v pogovoru razkriva, da je bila zavest o tej zgodbi v družini prisotna, vendar pa jo je spoznavala postopoma.
Prisluhnite oddaji, najdete jo tukaj.
