Helena Šuklje | (foto: Nives Brelih)
Smo prišli tako daleč, da si moramo bližino predpisovati?
Naš gost Jože Bartolj
V oddaji Naš gost smo tokrat predstavili farmacevtko in pisateljico Helena Šuklje, ob izidu njene prve knjige, zbirke kratkih zgodb »Bližina na recept«, ki je izšla pri založbi Beletrina. Že naslov v ospredje postavlja vprašanje, ki se zdi na prvi pogled skoraj ironično: ali smo prišli tako daleč, da si moramo bližino pravzaprav »predpisovati«? V pogovoru nam je avtorica sicer zaupala, da je bila sama v družini deležna obilja topline, ki je ni mogoče nadomestiti ali poustvariti z nobenim »receptom«.
Zbirka kratkih zgodb »Bližina na recept« ni nastala čez noč, temveč kot rezultat dolgotrajnega zorenja, pisanja in objavljanja v različnih literarnih revijah. Avtorica prihaja iz sveta farmacije, kjer deluje na področju razvoja zdravil, in prav ta dvojnost – znanstvena natančnost in umetniška občutljivost – daje njenemu pisanju poseben ton.
Posebno mesto v njenem literarnem svetu ima tudi umetnost, bodisi slikarstvo, kiparstvo ali arhitektura. V zgodbah se pojavljajo reference na dela, kot so Sternenovi maki ali znameniti antični kip Apoksiomen, kar odpira dodatne plasti pomena.
Ko govorimo o njenem slogu, izstopa predvsem njegova izbrušenost in natančnost. Jezik pri Heleni Šuklje ni zgolj orodje, temveč prostor, kjer se zgodba dejansko zgodi. Njene pripovedi so pogosto odprte, brez jasnih zaključkov, kar od bralca zahteva aktivno vlogo.
V pogovoru nam je avtorica nekoliko predstavila tudi svojo družinsko zgodbo, je namreč vnukinja pisatelja Igorja Torkarja (oz Borisa Fakina), katerega življenje je bilo zaznamovano z eno bolj tragičnih epizod povojne slovenske zgodovine. Montiran politični proces, zapor, dolgotrajna izolacija in kasnejša prepoved objavljanja so pustili globoke sledi – ne le na njem, temveč tudi na njegovi družini. Avtorica v pogovoru razkriva, da je bila zavest o tej zgodbi v družini prisotna, vendar pa jo je spoznavala postopoma.
Prisluhnite oddaji, najdete jo tukaj.



