Žrtvovanje spanca za dodatno uro nad knjigami ne prinaša boljših ocen, temveč izčrpanost in padec koncentracije. Možgani si snov zapomnijo in obdelajo le v fazi počitka. | (foto: Gemini (UI))
Pritiski ocen: Zakaj vaš najstnik nujno potrebuje jasna pravila in več spanja?
Svetovalnica Mirjam Judež
April in maj nista le meseca prebujajoče se narave, temveč prinašata vrhunec šolskih pritiskov. Kopičenje testov, sprotno ocenjevanje in bližajoča se matura ustvarjajo tempirano bombo, ki pogosto eksplodira v domači dnevni sobi. Kako te pritiske preživeti, ne da bi pri tem uničili družinske odnose? V Svetovalnici smo gostili družinsko terapevtko Nado Zupančič, ki ostro opozarja: starši morajo prenehati z igranjem policistov in prevzeti vlogo strateških mentorjev. S terapevtko se je pogovarjala Tanja Dominko.
Spomladanski meseci hitro razkrijejo posledice prelaganja obveznosti in pomanjkanja organizacije. Šolske zahteve so danes bistveno večje in kompleksnejše kot v času našega odraščanja, kar od dijakov zahteva visoko stopnjo samoregulacije. Ko ta odpove, se pogosto zatečejo k nočnemu učenju ali pobegu v digitalni svet.
Spanje ni luksuz, temveč biološka nuja
Prva žrtev povečanega obsega šolskega dela je spanec. Mnogi dijaki učenje podaljšajo pozno v noč, kar je velika taktična zmota. Telo si namreč snov zapomni in obdela prav med spanjem.
Lahko je prisotne veliko volje, vendar če gre ta na račun spanja, je učenje neučinkovito. Telo potrebuje počitek, da lahko spelje naslednji teden. Pomembno je, da ob koncu tedna sklenemo dogovor in jim omogočimo, da primanjkljaj spanja nadoknadijo.
Pomanjkanje spanja vodi v neposreden padec koncentracije in povečano razdražljivost, kar zgolj priliva olje na ogenj že tako napetim družinskim odnosom.
Od policista do strateškega mentorja
Starši ob slabih ocenah in pomanjkanju motivacije pogosto reagiramo nagonsko – z nadzorom in očitki. A takšen pristop pri najstnikih izzove zgolj močan odpor. Vloga staršev se mora v obdobju prehoda v srednjo šolo spremeniti. Ne smemo jim odvzeti odgovornosti za njihovo šolsko delo, prav tako pa jih ne smemo povsem prepustiti samim sebi.
Biti mentor pomeni, da situacijo opazujemo z distance in posredujemo takrat, ko vidimo, da se otrok vrti v krogu. Če opazite, da cele dneve sedi za knjigami brez pravega učinka, ga nevsiljivo spodbudite k odmoru, gibanju in mu zagotovite ustrezno hrano za možgane. Starševska iznajdljivost tukaj ne pozna meja – od učenja nepravilnih glagolov na trampolinu do vključevanja starejših sorojencev v razlago snovi. Ključno je, da otroku ponudimo pomoč na način, ki ga zmore slišati in sprejeti.
Konec iluzij o pametni uporabi zaslonov
Največji vir konfliktov v sodobnih družinah ostajajo pametni telefoni. Meja med sprostitvijo in digitalno odvisnostjo je pri najstnikih izjemno tanka.
Če gre telefon z najstnikom na stranišče ali pa je prisoten pri kosilu, so to jasni znaki za alarm. Ena stvar je postaviti pravilo, nekaj povsem drugega pa je pri njem dosledno vztrajati.
Kadar zasloni preprečujejo normalno šolsko delo in postanejo razlog za agresivne izpade, morajo starši ukrepati enotno. Zgolj prepovedovanje ni dovolj; otroku je treba pomagati strukturirati čas in mu omogočiti, da si sam postavi cilje ter nagrade zanje. Če se najstnik uči v okolju, polnem motilcev, moramo biti odločni in te motilce začasno odstraniti, a vedno skozi dogovor in pojasnilo, ne zgolj s prisilo. V primerih, ko situacija uide izpod nadzora in otrok prevzame vladavino nad družinsko dinamiko, pa je iskanje zunanje strokovne pomoči znak zrelosti, ne poraza.
Zavezništvo, ki prinaša rezultate
Vzgoja najstnika zahteva sodelovanje obeh staršev. Zanimivo je, kako močan vpliv ima lahko že majhna gesta. Ko oče, ki sicer ni globoko vpleten v dnevno šolsko rutino, zjutraj eno uro mirno sedi ob sinu, medtem ko se ta uči, mu preda dve najpomembnejši sporočili: »Šola je pomembna« in »Ti si mi pomemben.« Najstniki nas v svojem uporu pogosto zgolj testirajo. Preverjajo, ali nam je zanje resnično mar in kje so meje, ki zagotavljajo njihovo varnost. Naša naloga ni, da smo njihovi prijatelji, temveč varni in stabilni vodniki skozi njihovo najzahtevnejše obdobje.
Prenehajte se vrteti v krogu prepirov in nemoči. V članku smo izpostavili le delček konkretnih rešitev. Če želite izvedeti, kako pravilno odreagirati na slabo oceno, kako prekiniti vzorec lastnih naučenih reakcij in kako ukrepati, ko najstnik preizkuša vaše skrajne meje potrpežljivosti, prisluhnite celotnemu pogovoru.
