Petra in Kristjan Kmetič v studiu Radia Ognjišče | (foto: Izidor Šček)
VIDEO: Ljubezen, ki se je rodila na Škofijski gimnaziji
Oddaje Marjana Debevec
V tednu katoliškega šolstva smo gostili poseben pogovor z zakonskim parom, ki je dokaz, da katoliška srednja šola ni le izobraževalna ustanova, temveč prostor, kjer se rojevajo globoke prijateljske in ljubezenske vezi za vse življenje. Petra in Kristjan Kmetič sta se spoznala prav na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani – v stavbi, ki stoji le malo nad radijskim studiem. Danes imata štiri otroke, oba sta zaposlena (Petra kot računalničarka, Kristjan kot učitelj razrednega pouka v tretjem razredu), a njuna zgodba se je začela prav v dijaških letih, ki sta jih preživela tudi v dijaškem domu.
Novomeščanka Petra se dijaških let spominja: »Meni je bilo to obdobje čudovito. Zelo dobro sem se imela še posebej v dijaškem domu, kjer živiš in dihaš z neko skupnostjo, ki ima približno isto miselnost.«
Kristjan, ki prihaja iz Zagorja ob Savi, pa je dodal: »Moji spomini na ta leta so res lepi ... veliko sem doživel, veliko spoznal, veliko novih prijateljev. Popoldanski prosti čas je bil zame odkrivanje novega sveta.«
Oba sta poudarila, da jima je šola dala široko razgledanost, občutek, da »nikoli dovolj ne veš«, in predvsem občutek, da je svet lep tudi tam, kjer si.
Iskrica med njima je preskočila še v dijaških letih. Petra je z dvema prijateljicama pripravljala projektno nalogo – varstvo otrok za osnovnošolce. »Ena prijateljica je rekla, da lahko pride pomagati še en prijatelj ... in pa je Kristjan ostal čisto do konca.« Ko so kasneje gledali slike z dogodka, so opazili, da sta na njih pogosto skupaj.
»Začela sva se družiti, pa mislim, da je potem hitro šlo naprej,« se smeji Petra. Kristjan prizna, da je bil takrat že »neka iskrica«, a pravo prepričanje je prišlo v naslednjih tednih in mesecih skupnega časa, ki so mu dali nek notranji odgovor, da pa je res prava zanj.
Veliko parov se spozna prav na katoliških šolah
Danes Petra in Kristjan poznata ogromno parov, ki so se spoznali prav na katoliških šolah. Mnogi so že poročeni. Ko se srečajo z nekdanjimi sošolci in njihovimi družinami – čeprav so razseljeni po vsej Sloveniji in se vidijo morda vsakih tri do pet let –, je občutek, »kot da bi se videli včeraj ... takoj greš lahko na globoko.«
To je ena od najlepših darov katoliške šole: trajne, globoke vezi in skupnost, ki ostane tudi takrat, ko življenje razprši ljudi. Po gimnaziji sta se njuni poti za nekaj časa ločili. Petra je študirala v Ljubljani, Kristjan je ostal v dijaškem domu, kasneje pa odšel v Maribor. A ravno ta razdalja ju je po dobrem letu še bolj zbližala.
Že v srednji šoli sta vedela, da si želita skupnega življenja. »Zelo kmalu sva ugotovila, da ne potrebujeva veliko za skupno življenje, za skupno pot. In sva stremela k temu cilju že zelo zgodaj.« Poročila sta se pri 22 letih, še kot študenta, brez materialne gotovosti, brez lastnega stanovanja ali stalne službe.
Vedela sva, da lahko preživiva
Petra opisuje: »Ko sva se odločila, da se bova poročila, sva približno vedela, kakšne prihodke imamo prek študentskega dela, kako bova dobila štipendije in sva rekla, da se s tem lahko živiva.«
Kristjan dodaja: »Moraš imeti notranje zadovoljstvo v svojem življenju in potem z malim lahko veliko zgradiš.« Posebej sta omenila zaupanje v Božjo previdnost. »Meni veliko pomeni evangelij, da bo Bog, če poskrbi za lilije na polju in tako, da bo tudi za nas,« pravi Petra.
Na poroki sta izbrala evangelij o svatbi v Kani, kjer je Jezus spremenil vodo v vino – šalila sta se namreč, da bosta kot študenta imela premalo vina, a sta zaupala, da bo Bog poskrbel. No, na koncu sta ostali še dve steklenici najboljšega vina.
Biti študentski starš je lepo!
Življenje študentskih staršev ni bilo lahko, a je bilo polno svobode in veselja. Prva hčerka se jima je rodila proti koncu študija. »Biti študent starš je boljše, kot biti zaposlen starš, ker si lahko dlje časa z otrokom, vse si prilagajaš, študentsko delo ... se mi zdi, da smo bili še veliko bolj svobodni.«
V Mariboru sta živela v enosobnem najemniškem stanovanju, a sta hitro postala del večje študentske družine. Prijatelji so pomagali pri varstvu, organizirali so si izmenjavo čuvanja otrok, da so lahko šli tudi na žur. »Živiš kot ena velika družina.«
Obdržala je otroka
Petra je skupaj z dvema prijateljicama ustvarila blog »Študentska mama«. Namen je bil preprost: pokazati, da je mogoče biti študentka in mama hkrati. »Če smo eno življenje rešili, je to to,« pravi Petra. Prijateljica ji je namreč povedala, da tudi zaradi njihovega bloga ni naredila splava in se je odločila, da obdrži dojenčka.
Rekla je: »Ko sem videla plusek, sem že poznala tvoj blog in sem šla še enkrat prebrati.« Tako je videla, da je mogoče biti študentka in mama. Blog je postal vir navdiha – še danes ji mlade punce povedo, da so ga brale pri 14 letih in da jim je dal pogum.
Splača se!
Vrednote, za katere živita, sta pripravljena tudi javno pričevati. Vera, iskrenost, ljubezen in spoštovanje so bile temelji že pred poroko – na sprehodih do Ljubljanskega gradu, v pogovorih o prihodnosti. Te vrednote se niso spremenile, ampak sta z njimi rastla.
Posebej sta omenila povezovanje z drugimi družinami: »Vsakič, ko se srečamo s temi družinicami ... je kot da bi se včeraj.« Danes hodita na zakonske skupine, se družita z nekdanjimi sošolci in gradita mrežo, ki podpira mlade pare.
Trud, ki ga vlagata v zakon in družino, je velik – a se splača. Kristjan dodaja: »Vrednost truda ... če se malo potrudiš, še tako bolj ceniš neko tako stvar.«
Danes z štirimi otroki, polnimi urniki in obveznostmi včasih manjka časa za dvoje, a sta se naučila: »Vse mine ... važno je, da midva vzdržujeva najin odnos.« Zato vlagata v pogovor, v zakonske skupine, v skupne izlete v hribe, na smučanje, kolesarjenje. »Če se malo potrudiš, še tako bolj ceniš.«
Petra in Kristjan Kmetič sta živ dokaz, da katoliška šola ni samo šola – je prostor, kjer se srečata vera in življenje, kjer se rojevajo družine in kjer se naučiš, da z zaupanjem v Boga in z medsebojnim trudom lahko zgradiš nekaj resnično lepega. Njuna zgodba je navdih za vse, ki se bojijo zgodnje poroke ali starševstva med študijem.
