Beseda je zakon! | (foto: ARO)
Pregibanje večbesednih imen v sodobni slovenščini
Beseda je zakon! Prof. dr. Hotimir Tivadar
Večbesedna imena so eno tistih področij slovenskega jezika, kjer se normativna priporočila nenehno prepletajo z dinamično rabo. Pravopisna pravila in sistemski ustroj slovenščine je tukaj jasen: pregiba se tisti del imena, ki nosi jedrni pomen, pogosto pa se pregibata tudi oba dela. Dosti zagat uporabniku povzročajo osebna večbesedna imena.
Pri osebnih moških imenih v slovenščini pregibamo praviloma ime in priimek, kadar je ime dvo- ali večdelno, ne glede na izvor: Novak Đoković — Novaka Đokovića, Kylian Mbappé — Kyliana Mbappêja (naglašeni široki e pred j), Miha Slavic Bezjak — Mihe Slavica Bezjaka.
Ženska imena in priimki pa se načeloma pregibajo v imenu, če se ne končajo na soglasnik: Vida Čadonič Špelič – Vide Čadonič Špelič, Ana Marija Lampič — Ane Marije Lampič, kjer se pregibata obe imeni. Kot vidimo, se ženskih priimkov v slovenščini pogosto (glasovno) ne sklanja. Prav tako se glasovno ne sklanjajo imena na soglasnik iz 3. ženske sklanjatve: Karmen Zajc Breznik – s Karmen Zajc Breznik, Coco Gauff – s Coco Gauff.
Pri priimkih s predimkom ostane le-ta nespremenjen, pregiba pa se priimek, če gre za osebe moškega spola: Vincent van Gogh – Vincenta van Gogha, Marco van Basten – Marca van Bastna, Pablo de la Torre – Pabla de la Torreja, João dos Santos – Joãa dos Santosa.
Svojilni pridevniki načeloma ohranjajo člen: van Goghov, von Stauffenbergov. Pri nekaterih priimkih tak predimek opuščamo: van Beethoven – Beethovnov. Toda pri van Bastnu bi opustitev tega predimka naredila svojilni pridevnik neprepoznaven, torej van Bastnov ne more postati Bastnov.
Prav tako se predimek von ne sklanja pri Ursula von der Leyen – Ursule von der Leyen, pri kateri se seveda priimek ne sklanja. Če pa pride do tvorjenja svojilnega pridevnika na -in, pa se ta predimek ne sklanja in se piše narazen: von der Leyenin.
Zanimivi so primeri športnih klubov in reprezentance, kjer se pri nekaterih pregiba tudi prvi del, če gre za polnopomensko besedo: Crvena Zvezda – Crvene Zvezde, s Crveno Zvezdo, Cedevita Olimpija – Cedevite Olimpije, s Cedevito Olimpijo, Real Madrid – Reala Madrida, z Realom Madridom, Atletico Madrid – Atletica Madrida, z Atleticom Madridom. Pri tem je pri samostalnikih moškega spola odvisno, ali sta obe imeni obravnavani kot samostojni sklonljivi slovenski besedi.
Pri nekaterih imenih se namreč ta prvi del ne obravnava kot samostojna beseda, zato ga ne sklanjamo: Manchester City – Manchester Cityja, z Manchester Cityjem, Paris Saint-Germain → Paris Saint-Germaina, s Paris Saint-Germainom. Raba se seveda lahko sčasoma tudi spreminja, kar se lahko zgodi za Slovence še posebej zanimivem Manchester Unitedu. Če večbesedno ime skrajšamo v Mancherster (United), se kot enobesedno ime seveda sklanja: Mancherster –Manchestra.
Pri priredno zloženih imenih moškega spola, to je tistih, ki jih pišemo z vezajem med dvema imenoma, se pregiba samo drugi del: Avstro-Ogrska, Avstro-Ogrske, z Avstro-Ogrsko. Prav tako pregibamo z Breznik-Ramovševim pravopisom.
V primerih, ko je pred imenom in priimkom še naziv, npr. mag. Jure Bohinc, se sklanjajo tako ime kot tudi naziv, ki se sicer pri okrajšavi ne vidi: mag. Jureta Bohinca [magistra Jureta Bohinca], z mag. ([magistrom]) Juretom Bohincem, dr. Janez Drnovšek, dr. [doktorja] Janeza Drnovška, z dr. [doktorjem] Janezom Drnovškom. Svojilni pridevnik je Drnovškov, Bohinčev, lahko pa svojino izražamo tudi z samostalnikom na desni strani, t. i. desni samostalniški prilastek, če želimo poudariti tudi ime in naziv Drnovška: pes dr. [doktorja] Janeza Drnovška.
Pri ženskah se mora slovnični ženski spol upoštevati tudi pri nazivu: dr. [doktorica] Vida Čadonič Špelič, dr. [doktorice] Vide Čadonič Špelič, z dr. [doktorico] Vido Čadonič Špelič. Moška oblika doktor Čadonič Špelič za žensko osebo ni pravilna.
Svojilni pridevnik za žensko osebo s tem dvojnim priimkom bi lahko tvorili kot: Čadonič Špeličin. Toda tak način tvorjenja je neobičajen, zato svojino pogosto izražamo z desnim prilastkom – avto dr. [doktorice] Vide Čadonič Špelič. Predvsem v pogovornem jeziku pa je pogosto izražanje s pridevnikom na -ev, in sicer avto Čadonič Špeličeve oz. bi bilo možno tudi Čadonič Špeličeve avto, po zgledu Turgenjeva drame. Pri zapisovanju in izgovarjanju ženskih priimkov je še posebej v javnih besedilih kar nekaj variantnosti, o čemer smo že pisali pred tedni. Slovenski jezik zaradi
svoje socialne in geografske raznolikosti gotovo dopušča več variant, se pa s časom in skozi zgodovino naš skupni jezik tudi spreminja.
Priponsko obrazilo -in je v slovenščini rezervirano za osebo ženskega spola, zato je tako tudi pri domačih in tujih lastnih imenih 2. moške sklanjatve (Strniša – Strnišev, Kaluža – Kalužev, Krleža – Krležev, Sterija – Sterijev, Goya – Goyev, García – Garcíjev, Šenoa – Šenoov) ustrezna samo pripona -ev/-ov. Krležin, Sterijin ipd. Slovenski pravopis opredeljuje kot nepravilno (SP 2001: 114).
Pri tem bi omenil še primer iz slovarja SP 2001, kjer je pri imenu Cavazza primer Cavazzin opredeljen celo s črno piko, torej kot nekaj prepovedanega: Cavázza -e in Cavázza -a [kavaca] m, druga oblika s -em oseb. i. (ȃ; ȃ) |slovenski igralec| Caváčev -a -o tudi Cavázzev -a -o [-čev-] (ȃ; ȃ), ●Cavázzin -a -o [-čin] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 3. 2026.
Izgovorno tukaj predvideva pri Cavázzin celo izgovor [kavačin], kar pa se v realnem govoru ne pojavlja. Navajanje prepovedane oblike je v slovarju nepotrebna, saj bi moral slovar opisati le tisto, kar je v rabi in je pravilno. Upoštevanje pravil pa prepustiti govorcu oz. piscu.
Za konec tega razpravljanja o pregibanju večbesednih imen bi navedel še en primer in ponovno poudaril, da se mnoga večbesedna imena seveda prevzamejo polcitatno, vendar je treba tudi pri teh upoštevati pravila pri tvorjenju vrstnih pridevnikov, ki vključujejo podaljšavo osnove z -j, če se ime npr. konča na samoglasnik: Cape Kennedy ~ -ja [kêjp kénedi] m, druga enota s -em zem. i. (ȇ ẹ̑) Cape Canaveral: v ~ ~u capekénnedyjski -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 3. 2026.
Črka -y v izglasju pri tej besedi pomeni izgovor glasu [-i], zato moramo pri sklanjanju dodati -j, torej podaljšamo osnovno z -j, kot npr. bi besedi taksi, taksija, Pogi, Pogija ipd.
Določena predvsem tuja lastna imena pa prevedemo v slovenščino in potem pri njih ni posebnih težav: Bela hiša, Združene države Amerike, Organizacija združenih narodov. V teh primerih je govorcu in piscu slovenščine načeloma jasno, kateri del besede je jedro in kako se potem ta besedna zveza sklanja.
Primer: Pri delovanju Združenih držav Amerike v Organizaciji združenih narodov igra najpomembnejšo vlogo Bela hiša.
