Ljudmila Novak | (foto: Osebni arhiv)
Komentar Franceta Cukjatija in Ljudmile Novak pred ustanovno sejo državnega zbora
Novice Alen Salihović
Pred prvo sejo novega sklica državnega zbora ostaja odprto ključno vprašanje – kdo bo vodil parlament in kako hitro bo stekel proces oblikovanja vlade. Nekdanja poslanka in podpredsednica DZ Ljudmila Novak poudarja, da je najpomembnejše, da državni zbor čim prej dobi predsednika. Nekdanji predsednik DZ France Cukjati pa opozarja, da za zdaj še ni jasno izoblikovanega kandidata, temveč gre predvsem za ugibanja in politična tipanja.
»Dobro je, da je predsednik izvoljen čim prej, saj lahko šele nato stečejo nadaljnji postopki za oblikovanje vlade,« pravi. Po njenem mnenju je v primeru, ko koalicija še ni oblikovana, ključno, da se stranke dogovorijo o kandidatu, ki je dovolj sprejemljiv, da zbere vsaj 46 glasov – torej potrebno večino.
Izkušnja iz leta 2011: ko matematika odloča
Novakova se ob tem spominja političnega zapleta iz leta 2011, ko je po volitvah relativni zmagovalec Zoran Janković vztrajal pri svoji kandidatki za predsednico državnega zbora, vendar ta ni dobila zadostne podpore.
»Takrat se je pokazalo, da v demokraciji ne odločajo želje, ampak glasovi,« poudarja. V zapletu je nato prišlo do nepričakovanega dogovora med drugimi strankami, ki so podprle začasno rešitev z Gregor Virant kot predsednikom parlamenta, sama pa je postala ena od podpredsednic.
Prav iz te izkušnje izhaja njen danes že znani stavek: »Treba je znati šteti do 46.«
Iskanje predsednika DZ: »Potrebne so izkušnje in občutek za parlamentarno delo«
Pred ustanovno sejo državnega zbora vprašanje predsednika parlamenta ostaja odprto. Nekdanji predsednik DZ France Cukjati opozarja, da za zdaj še ni jasno izoblikovanega kandidata, temveč gre predvsem za ugibanja in politična tipanja.
Po njegovih besedah aktualna, oziroma dosedanja koalicija Gibanja Svoboda za zdaj ne kaže, da bi predlagala svojega kandidata. V političnih krogih pa se vse pogosteje omenja možnost, da bi kandidata predlagal desnosredinski blok. Med imeni, ki krožijo, izpostavlja Janez Cigler Kralj, ki ga ocenjuje kot »zelo dobro ime«, ter tudi Zoran Stevanović.
Ključne so izkušnje
Cukjati ob tem poudarja, da je pri izbiri predsednika državnega zbora odločilna predvsem politična in parlamentarna izkušenost.
»To mesto mora prevzeti nekdo, ki ima že izkušnje in korenine v parlamentu,« meni. Po njegovem mora predsednik dobro poznati poslovnik in zakonitosti parlamentarnega dela – ne le formalno, ampak tako, da jih ima »že skoraj v podzavesti«.
Predsednik za vse poslance
Posebej izpostavlja tudi vlogo predsednika DZ kot povezovalne figure. Ta mora po njegovih besedah preseči strankarske delitve in delovati kot predsednik vseh poslancev – tako koalicije kot opozicije.
Pri tem posredno kritično ocenjuje tudi vodenje državnega zbora v zadnjem mandatu, ki ga označuje kot neustrezno in zaznamovano z nenavadnimi odzivi.
Odločitev bo kmalu znana
Razplet glede predsednika državnega zbora bo znan že na prvi seji parlamenta. Ta bo pokazala ne le, kdo ima dovolj podpore za vodenje zakonodajne veje oblasti, temveč tudi, kako so po volitvah razporejena politična razmerja.
Nejasna razmerja in napeto povolilno obdobje
Tudi tokrat po volitvah razmere niso povsem jasne. Po besedah Novakove je politično dogajanje »zelo pestro in napeto«, saj še ni znano, kako se bo oblikovala nova vlada.
»Nikomur še ni jasno, kakšna koalicija bo nastala,« ocenjuje. Ob tem meni, da ima tokrat politična levica nekoliko manj možnosti za oblikovanje vlade, a hkrati priznava, da so možni tudi drugačni razpleti, odvisno od odločitev posameznih strank.
Ključni trenutki šele prihajajo
Prva seja državnega zbora tako ne bo le formalnost, temveč lahko prinese tudi presenečenja. Izvolitev predsednika parlamenta bo prvi preizkus razmerij moči, ki bodo v naslednjih tednih odločilno vplivala na sestavo vlade.
Kot opozarja Novakova, bo tudi tokrat odločilno prav tisto, kar v parlamentarni demokraciji vedno šteje največ – zmožnost zbrati dovolj glasov.
