Madžarska pred prelomnimi volitvami: med utrjeno oblastjo in novim izzivalcem

Politika 09. 04. 2026, 10:26 Alen Salihović

Madžarska se pred nedeljskimi volitvami sooča z enim najbolj negotovih političnih trenutkov v zadnjih šestnajstih letih. Dolgoletni premier Viktor Orbán prvič dobiva resnega izzivalca iz lastnega političnega okolja. Po oceni zgodovinarja in političnega analitika dr. Aleša Mavra pa država danes stoji nekje med demokracijo in hibridnim režimom.

Sistem med demokracijo in hibridnim režimom

Kot poudarja dr. Maver, Madžarske ni mogoče enačiti z izrazito avtoritarnimi režimi, kot sta Rusija ali Belorusija. Kljub temu pa se je politični sistem v zadnjih letih oddaljil od standardov polno delujoče demokracije.

»Madžarska se danes vsekakor bolj približuje hibridnemu režimu,« ocenjuje Maver. Ključni problem vidi v postopnem prehodu od utrjevanja demokratičnih institucij k utrjevanju osebne oblasti Orbána in njegovega ožjega kroga.

Ob tem vendarle poudarja pomembno razliko: volitve na Madžarskem ostajajo svobodne, čeprav pogoji za vse politične akterje niso enaki.

»Neliberalna demokracija« – od ideje do floskule

Izraz »neliberalna demokracija«, ki ga pogosto povezujemo z Orbánovo politiko, ima po Maverjevem mnenju dvojno zgodbo. Sprva je šlo za poskus poudarjanja razlik med srednjo Evropo in Zahodom, predvsem v vrednostnem smislu.

Vendar se je po njegovih besedah v zadnjih letih ta koncept izpraznil vsebine. »Danes so ti vrednostni temelji pogosto le še floskule, v ozadju pa gre predvsem za utrjevanje oblasti določene politične elite,« opozarja.

Novi izzivalec iz notranjega kroga

Največja posebnost tokratnih volitev je vzpon Péter Magyar, voditelja stranke Tisza. Gre za nekdanjega člana sistema, ki dobro pozna njegovo delovanje – in prav to mu daje pomembno prednost.

»Magyar je prvi resni izzivalec, ki prihaja iz istega političnega bazena,« pojasnjuje Maver. Madžarsko volilno telo je namreč večinsko konservativno, zato tradicionalna opozicija z leve sredine že dolgo ne igra več ključne vloge.

To potrjuje tudi dejstvo, da so stare opozicijske stranke danes potisnjene na rob ali pa podpirajo Magyarja.

Zakaj je Magyar tako hitro pridobil podporo?

Po Maverjevem mnenju je odgovor v dolgotrajnem nezadovoljstvu, ki se je nabiralo v družbi. Čeprav je imel Fidesz pogosto dvotretjinsko večino v parlamentu, njegova podpora nikoli ni bila plebiscitarna.

»Napetosti v družbi so bile že pred leti zelo velike,« pravi Maver. Ker Orbán po letu 2022 teh napetosti ni blažil, je pojav prepričljivega izzivalca sprožil močan odziv volivcev.

Volilni sistem kot nepredvidljiv dejavnik

Kljub temu izid volitev ostaja zelo negotov. Madžarski volilni sistem, ki združuje večinski in proporcionalni element, lahko že ob majhnih premikih glasov povzroči velike razlike v razdelitvi mandatov.

Pomembna je tudi geografska razdeljenost podpore: opozicija je močnejša v mestih, medtem ko Fidesz tradicionalno prevladuje na podeželju.

Volitve kot »vse ali nič«

Po Maverjevem mnenju je kampanja izjemno ostra, ker gre za odločilni trenutek. »To so volitve, kjer gre za vse ali nič,« poudarja.

Ob tem opozarja, da bi lahko imel morebitni poraz za Orbána daljnosežne posledice, tudi osebne.

Med dvema nepopolnima možnostma

Analitik obenem opozarja, da izbira pred volivci ni enostavna. Dolgotrajna oblast je po njegovem mnenju privedla do koncentracije moči, kar potrjuje znano načelo, da oblast kvari.

Kritičen je tudi do Orbánove zunanjepolitične usmeritve, zlasti približevanja Rusiji po letu 2022.

Po drugi strani pa tudi pri Magyarju vidi odprta vprašanja. Čeprav obljublja bolj odprto politično okolje in drugačen odnos do Evropske unije, obstaja možnost, da bi pod pritiskom različnih interesov zašel v podobne vzorce.

Negotov razplet

Madžarska se tako znajde pred volitvami, kjer nobena od možnosti ni brez tveganj. Prav zato bo razplet težko napovedati.

Kot sklene dr. Maver: Madžari tokrat ne izbirajo med dobrim in slabim, temveč med dvema nepopolnima možnostma – in prav to daje tem volitvam poseben pomen.