Škofjeloški pasijon | (foto: Rok Rakun)
Organizatorji Škofjeloškega pasijona hvaležni za uspešno premiero
Cerkev na Slovenskem Tone Gorjup
Škofja Loka je v soboto obudila pasijonsko procesijo, ki je pred stoletji našim prednikom na preprost način predstavila zgodovin odrešenja. Pozno zvečer so nastopajoči, prebivalci in obiskovalci tega starodavnega mesta pritrdili: Premiera Škofjeloškega pasijona 2026 je uspela. Bogu hvala. In hvala vsem pasijoncem, od prvega, do zadnjega.
Večer v mestu je bil precej običajen, le ljudi je bilo več kot ponavadi. Štiri prizorišča s tribunami in odri, kjer se je ustavljala procesija, so nas popeljala stoletja nazaj, ko je bil v samostanski skupnosti pri kapucinih tudi oče Romuald. Ta je v knjigo zapisal 865 verzov, ki se v tokratni predstavitvi skozi dvajset prizorov pomikajo od enega do drugega trga.
Čeprav gre za besedila Svetega pisma in prispodob iz življenja takratnega srednjega veka in so temu primerni kostumi več kot 1200 nastopajočih, nagovarjajo tudi današnjega človeka. Starodavni pridigi na veliki petek, sledijo prizori raja, prvega greha, izgona in zmagoslavnega prihoda smrti. Zatem zadnja večerja Jezusa s prijatelji, krvavi pot, pa Judovo izdajstvo in spoznanje greha, ko je že prepozno. V nadaljevanju pa prizori s Pilatom, Herodom, vojaki in nahujskano množico, pa bičanje in kronanje, pot na Golgoto, Jezusova smrt na križu, Mati sedem žalosti, božji grob in potrditev v veri, da se novo življenje začne, kjer se staro sesuje.
Kapucin brat Jurij Štravs je vse to dogajanje, ki se odvija na odru, povzel z besedami: "Ta človeški odtenek mene osebno navdušuje, kaj šele, da imam potem možnost gledati in doživljati ta Božji odtenek ljubezni. Namenjeno je vse skupaj temu, da nas Božja ljubezen tako nagovori, navduši, da preobrazi naša življenja, da doživimo nov, globlji smisel, zakaj biti kristjan, zakaj se truditi, slediti Bogu!"
Vodja projekta Jakob Vrhovec je v jutranjih urah na spletu delil prve občutke po uprizoritvi pasijona. Zahvalil se je vsem pasijoncem od režiserja, do zadnjega v množici nastopajočih, ki je pobiral konjske fige. Spomnil je tudi, kaj pasijon pomeni prostovoljcem, ki so temu namenili tedne svojega časa: "Pomeni dve stvari: gre za izraz vere in pripadnosti, drugo pa je v bistvu to, da gradi lokalne skupnosti." Režiser Marcelo Brula, ki se zaveda, da pasijon zahteva ure in ure vztrajnega dela, da gre za velik napor in utrujenost, pa je v spodbudi nastopajočim zapisal, da so postali posebna skupnost, v kateri ni nepomembnih vlog. Kot pravi, pasijon ni sestavljen le iz prizorov, ampak iz ljudi, ki srčno darujejo čas in ostajajo potrpežljivi. Pasijon so ljudje.
