Udeleženci predvolilnega soočenja o odnosu do civilne družbe in verskih skupnosti | (foto: Mirjam Judež)
Predvolilno soočenje o odnosu do civilne družbe in verskih skupnosti
Slovenija Helena Križnik
Civilna družba je eden od temeljnih stebrov demokracije, med njene subjekte sodijo tudi verske skupnosti. Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami nas je zanimalo, kako organiziranje ljudi v skupine, ki delujejo zunaj okvira države, razumejo politične stranke in liste, ki se bodo potegovale za poslanske stolčke.
Civilno družbo spoštujemo, verske skupnosti cenimo, je zatrdila poslanka Sara Žibrat iz Gibanja Svoboda. »Še naprej bomo odprti za vse, se pogovarjali z vsemi na enak način in iskali kompromise.«
Predvsem na relaciji vlada in verske skupnosti je v zadnjih štirih letih dialog pogrešala poslanka Iva Dimic s skupne liste Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in stranke Fokus Marka Lotriča. »Mislim, da ljudje potrebujemo drug drugega, potrebujemo neko oporo in s tega vidika je treba krepiti tako verske skupnosti, ki to na nek način dajejo, kot tudi vso civilno družbo.«
Za vključevanje civilne družbe, je bilo do zdaj dovolj dobro poskrbljeno, je menil Martel Antonio Santinni iz Resnice. »Nikogar ne želimo izključevati, pripravljeni smo poslušati vse in sodelovati z vsemi,« je dodal.
Civilno družbo kot protiutež oblasti in mehanizem za uresničevanje participativne vloge državljanov vidijo v Prerodu Vladimirja Prebiliča, je pojasnil Dušan Vučko. »Civilno družbo bo treba krepiti, je ne napadati in ji omogočiti normalno delovanje.«
V listi Levice in Vesne se bodo po besedah Uroša Macerla še naprej zavzemali, da bo civilna družba imela možnost korektiva politike. »Izjemno velike napore mora civilna družba dati od sebe, da lahko neke male spremembe doseže, a je dobro, da obstajajo tudi omejitve in pravila.«
»Morajo biti neke zelo jasne ločnice med tem, kar je vseeno neka legitimnost in naloga izvoljenih predstavnikov, ter kje so potem neke omejitve, do koder lahko civilna družba gre,« je poudaril poslanec Matej Tašner Vatovec iz Socialnih demokratov.
Civilna družba ne sme biti vodilo razvoja države, je opozoril Pavle Rupar iz stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja. »To mora biti politika, to mora biti vlada. Vtikanje v vse sfere ni tisto, kar bi civilna družba morala.«
Pomembno je skupno iskanje najboljših rešitev, je bila jasna poslanka Slovenske demokratske stranke Alenka Jeraj. Posebej je omenila pravico do svobode govora. »Nihče nima monopola nad javno razpravo, torej kdo lahko kaj pove in kdaj. To je pač treba omogočiti vsem.« Po besedah Jerajeve bi morala biti proračunska sredstva usmerjena na področja, kjer bi prinašala konkretno korist vsem državljanom.
