Iranski zračni napad na Izrael | (foto: Xinhua/STA)
Iran ima novega vrhovnega voditelja, napetosti z Izraelom pa se stopnjujejo
Novice Uredništvo Radia Ognjišče
Na Bližnjem vzhodu pa medtem orožje ne potihne. Še naprej potekajo medsebojni napadi med Izraelom in Iranom, v katere so vključene tudi Združene države Amerike. Gre za eno največjih vojaških eskalacij v regiji v zadnjih letih, medtem pa so iz Teherana sporočili, da so izbrali novega vrhovnega voditelja, ki bo nadomestil ubitega Alija Hameneja. Kaj prinaša odločitev med iransko teokratsko elito, in zakaj imena še niso razkrili, smo za komentar prosili poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu Nejca Krevsa.
Krevs: Iran po smrti Hameneja išče stabilnost, a pritisk se stopnjuje
Po atentatu na dolgoletnega vrhovnega voditelja Ali Khamenei se je iranski politični vrh znašel pod velikim pritiskom. Odločitev o imenovanju novega vrhovnega voditelja zato ni presenečenje in je sledila le teden dni po smrti človeka, ki je več kot 35 let veljal za osrednjo politično in versko osebnost Irana ter šiitskega islama.
Po oceni poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu Nejc Krevs bi lahko ime naslednika kmalu postalo javno. Predolgo ohranjanje skrivnosti bi namreč vzbujalo vtis, da se iransko vodstvo boji izraelskih napovedi, da bo preganjalo vsakega novega voditelja države.
Naslednik iz družine Hamenej?
Krevs ocenjuje, da je skoraj gotovo, da bo prestižno funkcijo prevzel sin pokojnega voditelja, 56-letni Mojtaba Khamenei, ki je bil rojen deset let pred iransko revolucijo.
Po njegovih besedah je cilj iranskega političnega vrha predvsem preprečiti vakuum na vrhu teokratskega režima in ohraniti politično kontinuiteto. Mojtaba Hamenej ima velik vpliv v revolucionarni gardi in predstavlja nekakšno kompromisno rešitev znotraj verske elite.
Če bi prevzel vodstvo, bi lahko 90-milijonska islamska republika dobila tudi elemente verske dinastije. Iranska elita upa, da bi to vsaj začasno stabiliziralo režim in zmanjšalo notranjepolitične spore.
Novi voditelj pod stalnim pritiskom
Kljub temu bo novi vrhovni voditelj pod izjemnim pritiskom. Krevs opozarja, da bo nenehno pod drobnogledom izraelske obveščevalne službe Mossad, ene najelitnejših na svetu.
Tudi Mojtaba Hamenej naj bi bil že tarča izraelsko-ameriških napadov. Po nekaterih informacijah je bil v enem izmed napadov ranjen, vendar naj bi ostal živ.
Najintenzivnejši napadi na Iran v zadnjih letih
Po besedah Krevsa smo v zadnjih dneh priča eni najintenzivnejših vojaških kampanj proti Iranu. Izraelske sile naj bi v enem tednu zadele približno 3400 ciljev po državi.
Napadi potekajo po doktrini »shock and awe«, torej doktrini šoka in paralize, pri kateri množični in hitri udari uničujejo predvsem vojaško infrastrukturo. Poleg vojaških objektov so bili zadeti tudi energetski objekti, med drugim naftna skladišča in rafinerije.
Ker je nafta ključni vir prihodkov države, bi takšni napadi lahko dolgoročno oslabili gospodarsko in vojaško moč Irana, ki je po nekaterih ocenah že na robu gospodarskega kolapsa.
Velike izgube iranske mornarice
Velik udarec je po Krevsovi oceni doživela tudi iranska mornarica. V napadih naj bi bilo potopljenih več ladij in podmornic, med drugim fregata IRIS Dena ter podmornica Fateh-class submarine.
To predvsem zmanjšuje sposobnost Irana za nadzor strateških pomorskih poti v regiji.
Strah pred invazijo
Če se zdi pomorski del spopadov skoraj zaključen, pa se razmere lahko še dodatno zaostrijo. Krevs opozarja, da ameriški predsednik razmišlja tudi o morebitni napotitvi kopenskih sil v Iran.
»Invazija na Iran bi pomenila predvsem morje prelivanja krvi in smrt nedolžnih ljudi, ujetih med dvema ognjema,« opozarja Krevs. Po njegovih besedah bi takšen scenarij lahko odprl novo in še bolj nevarno poglavje konflikta na Bližnjem vzhodu.
