Marko Lotrič | (foto: ARO)
Brez razbremenitve dela, pokrajin in stanovanj za mlade Slovenija ne bo napredovala
Novice Uredništvo Radia Ognjišče
V predvolilni svetovalnici na Radiu Ognjišče sta predsednik stranke Fokus Marka Lotriča Marko Lotrič in generalna sekretarka stranke Monika Kirbiš-Rojs predstavila ključne poudarke skupne liste Fokus Marka Lotriča, NSi in SLS. V ospredje sta postavila gospodarstvo, regionalizacijo, črpanje evropskih sredstev, prometno infrastrukturo, demografijo in stanovanjsko politiko.
Marko Lotrič je ob predstavitvi stranke poudaril, da je Fokus nastal kot odgovor na pomanjkanje strokovnosti pri sprejemanju zakonodaje. Po njegovih besedah so v državnem svetu pogosto ugotavljali, da se zakoni sprejemajo »rokohitarsko, brez neke strokovne podlage, brez upoštevanja zakonov in ustave«. Zato želijo v politični prostor prinesti več poudarka na obrtništvu, podjetništvu in regionalnem razvoju.
Ob tem je pojasnil, da sodelovanje z NSi in SLS ni nastalo skozi klasična politična pogajanja, ampak skozi vsebinsko usklajevanje. »To nikoli ne bom imenoval pogajanj, zato ker so bili tukaj res iskreni pogovori, kaj lahko skupaj dobrega naredimo,« je dejal. Po njegovih besedah Fokus v skupno listo prinaša teme gospodarstva, podjetništva, obrtništva, regionalizacije in tudi »mladostniško zagnanost, neobremenjeno s preteklostjo«.
Več denarja za zaposlene, manj bremen za obrtnike
Lotrič je med prednostnimi nalogami izpostavil davčno razbremenitev dela ter izboljšanje položaja obrtnikov, podjetnikov in kmetov. Opozoril je, da so obrtniki danes v slabšem socialnem položaju, saj se jim bolniška odsotnost krije šele po daljšem obdobju. »Naš predlog je, da je sedmi dan bolniške taka oseba v obrti in kot na kmetih lahko gre na bolniško v breme ZZZS,« je poudaril.
Po njegovem mnenju je nujna tudi sprememba dohodninske lestvice. »V osnovi je treba spremeniti dohodninsko lestvico na način, da bodo ljudje dobili v denarnice več,« je dejal. Opozoril je, da sedanji sistem vodi v uravnilovko in zmanjšuje motivacijo za delo, saj imajo v nekaterih podjetjih zaradi rasti minimalne plače že več kot polovica zaposlenih skoraj enake dohodke. Zato zagovarjajo tudi uvedbo socialne oziroma razvojne kapice za bolje plačane strokovnjake. »Delo se mora splačati, trud in znanje morata biti nagrajena,« je poudaril.
Lotrič je opozoril tudi na izseljevanje podjetij in delovne sile. Po njegovi oceni je Slovenija v zadnjih letih izgubila več kot 20 tisoč ljudi iz sistema plačevanja prispevkov in davkov, ker so odšli delat v tujino ali pa so podjetja preselila dejavnost drugam. Zato želijo ustvariti razmere, v katerih bodo podjetja ostajala doma, mladi in strokovnjaki pa bodo v Sloveniji videli priložnost za delo in življenje.
Povezava med šolstvom, raziskavami in podjetji
Pomemben del njihovega programa je tudi tesnejše povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom. Lotrič meni, da je to nujno za prehod v bolj tehnološko in inovativno gospodarstvo. Kot primer dobre prakse je omenil model mladih raziskovalcev iz gospodarstva, kjer mladi delujejo tako v podjetju kot na fakulteti. Takšen sistem po njegovih besedah omogoča nastanek novih izdelkov, storitev in tudi podjetij, hkrati pa mladim omogoča stik z delovnim okoljem že med študijem.
Poleg tega zagovarjajo krepitev dualnega sistema, vajeništva in tesnejše sodelovanje pri seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Cilj je, da mladi v Sloveniji prepoznajo možnosti za svojo prihodnost, podjetja pa pravočasno spoznajo perspektiven kader.
Brez razvoja regij tudi ni razvoja države
Velik poudarek sta sogovornika namenila regionalizaciji. Dr. Monika Kirbiš-Rojs je poudarila, da so pokrajine ustavna kategorija, država pa jih po več kot treh desetletjih samostojnosti še vedno ni uvedla. Ob tem je spomnila, da je v državnem svetu že pripravljen sveženj treh zakonov: zakon o ustanovitvi pokrajin, zakon o njihovem financiranju in zakon o prenosu nalog.
Po njenih besedah bi morala prihodnja vlada ta besedila vzeti iz predalov in jih dokončno uskladiti. »Vsa zakonodaja je pripravljena, vse, kar mora nova vlada narediti, je, da te dokumente prime v roke,« je dejala. Meni tudi, da uvedba pokrajin ne bi nujno pomenila dodatne birokracije, če bi bila izvedena premišljeno in ob postopnem zmanjševanju dela državne uprave tam, kjer bi se naloge prenesle na regionalno raven.
Poleg ustanovitve pokrajin zagovarjajo tudi delno selitev državnih institucij iz Ljubljane v druge dele države. Kirbiš-Rojs meni, da bi morale biti nekatere ustanove tam, kjer je za njihovo delo največ znanja in neposrednih potreb. Kot primer je navedla področje pomorstva na obali ter ministrstvo za regionalni razvoj, ki bi lahko delovalo tudi v Mariboru, Murski Soboti ali Celju.
Ceste, železnice in letališča
Lotrič je v oddaji veliko govoril tudi o prometni infrastrukturi. Prepričan je, da Slovenija potrebuje bistveno več vlaganj v pretočnost prometa in razvoj cestnih povezav zunaj osrednjeslovenske regije. Med prioritetami je omenil tretji pas na ljubljanskem obroču, tretjo razvojno os proti Koroški in Beli krajini ter hitrejšo gradnjo drugih povezovalnih cest, ki bi razbremenile mestna središča.
Posebej je poudaril pomen železniških povezav. Po njegovem mnenju bi morala biti vožnja med Ljubljano in Mariborom bistveno hitrejša. »Maribor zagotovo potrebuje hitro železnico do Ljubljane, v eni uri se mora potnik pripeljati iz Ljubljane v Maribor in obratno,« je dejal. Kot nujen projekt je omenil tudi železniško povezavo do letališča Jožeta Pučnika, ki bi po njegovem lahko pomembno podprla tako letališče kot razvoj okoliške gospodarske cone.
Na področju energetike pa skupna lista zagovarja gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, ob tem pa tudi razvoj sončne in vetrne energije tam, kjer imajo takšni projekti podporo lokalnega okolja. Lotrič je poudaril, da država potrebuje stabilen vir energije in večjo energetsko varnost.
Kritika črpanja evropskih sredstev
Dr. Monika Kirbiš-Rojs je bila kritična do uspešnosti Slovenije pri črpanju evropskih sredstev. Po njenem mnenju vlada to področje prikazuje precej bolj uspešno, kot ga kažejo številke. »Če bi vprašali aktualno vlado, je odgovor vedno, da smo odlični, da smo vse pokoristili, ampak podatki Evropske komisije kažejo, da temu ni tako,« je opozorila.
Posebej je izpostavila, da je Slovenija po njenem opisu pri koriščenju kohezijskih sredstev med slabšimi državami članicami. Ob tem je izrazila nezadovoljstvo, ker so bili po menjavi oblasti iz določenih načrtov izločeni nekateri pomembni projekti zdravstvene infrastrukture, med drugim povezani z razvojem kliničnih centrov. Po njenem bi morala država več pozornosti nameniti ravno temeljnim sistemom, kot sta zdravstvo in razvoj regij.
Obenem je opozorila, da se na ravni Evropske unije že pripravljajo novi okvirji za obdobje po letu 2028, v katerih bodo v ospredju konkurenčnost, varnost in obramba. Slovenija bi morala po njenem pravočasno slediti tem spremembam in pripraviti projekte, s katerimi bi lahko uspešneje črpala evropska sredstva.
Mladi, podeželje in stanovanja
Vprašanje, kako zadržati mlade v manj razvitih regijah, sta sogovornika povezala predvsem z delovnimi mesti in dostopnostjo stanovanj. Kirbiš-Rojs je poudarila, da ljudje na podeželju radi živijo, a brez delovnih mest ne morejo ostati doma. Po njenem danes številni odhajajo v Ljubljano ali v Avstrijo, ker tam najdejo boljše pogoje za delo in življenje.
Zato zagovarjajo razbremenitev plač in razvoj gospodarstva tudi v regijah, da bi bile plače v Sloveniji bolj primerljive s tistimi v tujini. Ob tem je opozorila, da visoke cene nepremičnin mladim vse težje omogočajo samostojno življenje, kar vpliva tudi na poznejše odločanje za družino.
Lotrič je ob vprašanju stanovanjske politike dejal, da rešitev ni zgolj v gradnji najemnih ali neprofitnih stanovanj, ampak predvsem v tem, da se mladim omogoči lažji dostop do lastnega doma. Po njegovem bi bilo treba oblikovati mehanizme oziroma sklad, prek katerega bi mladi dobili začetni polog ali pomoč pri začetku gradnje hiše ali nakupa stanovanja.
Demografija kot ena največjih nalog države
V oddaji se je odprla tudi tema demografije. Lotrič je poudaril, da demografska slika za Slovenijo ni ugodna in da bo morala država temu nameniti veliko več pozornosti. Med odgovori vidi predvsem ustvarjanje okolja, v katerem bodo mladi lažje ostajali doma, si ustvarili družino in imeli več socialne varnosti.
Kirbiš-Rojs je dodala, da demografija sicer ni le slovenski, ampak širši evropski in svetovni problem, vendar to ne pomeni, da država ne sme ukrepati. Po njenem je bila napaka tudi ukinitev urada za demografijo, saj takšno področje zahteva resno, medresorsko in dolgoročno obravnavo.
