Volna je material, človeku in okolju zelo prijazen, žal premalo izrabljen | (foto: PixaBay)
Neizrabljene priložnosti volne, ki ima kup odličnih lastnosti
Via positiva Nataša Ličen
Med odmevnimi in svojstvenimi slovenskimi podjetji, ki letos obeležuje trideset let uspešnega delovanja, je tudi ekološko družinsko podjetje Soven iz Selnice ob Dravi. Ko se v Sloveniji še ni vedelo in govorilo o krožnem gospodarstvu so že imeli tako naravnano proizvodnjo. K predelavi volne so pristopili strateško in organizirano. Njihovi produkti se prodajajo v približno tridesetih državah po svetu. Ovčja volna je za človeka in okolje zelo prijazna.
Marija Srblin: »Podjetje sva ustanovila z možem pred tridesetimi leti, v času propada slovenske tekstilne industrije. Oba sva imela takrta dobre službe, toda možu velik sistem, del katerega je bil, ni ustrezal, ker njegovo delo žal ni prišlo do izraza in si je zelo želel ustvariti samostojen produkt, ki bi ga lahko ponudil tržišču. Kot ekonomistka sem mu seveda sledila.«
Bil je zimski dan, ko je mož odnesel v predenje volno iz kmetije mojih staršev. Tam se je srečal z mojstrom, ki mu je razlagal, da bo sklenil svoje življenjsko delo, ki ga opravlja že štirideset let. V naši domači hiši se je kmalu potem začelo govoriti, da bi mož začel presti in predelovati volno.
»S sinom se nama je zdelo abstraktno, saj nismo imeli tovrstnih izkušenj. Kmalu pa smo ugotovili, da je treba biti v tem poslu bolj entuziast in poznati strojno opremo, z njo ravnati, kar je mož bil in znal. Tisti nekdo, ki se bo spoznal na finance in pravne zadeve, pa sem bila potem jaz. Kmalu pa je uspešno vstopil v razvoj še sin.«
Poslovna pot nikoli ni brez izzivov
»Z možem nisva imela podpore ne v državnem, ne v lokalnem okolju, niti ne v širšem sorodstvu oziroma skupnosti. Napovedovali so nam le nekaj let, k sreči pa se je kmalu izkazalo, da to našo zgodbo peljemo čutno naprej, in smo takoj vsi v družini razmišljali in videli prihodnost v predelavi volne. Res pa je, da niti en dan nismo videli prihodnost predelave volne le v preji in v pletenih izdelkih.
Slovenski rejci vsak gram volne, če le hočejo, lahko prodajo nam. To jim je lahko spodbuda pri odločitvi za ovčerejo. Z ovcami, ki so prosto na paši, tudi ni toliko dela. Seveda pa vseh izzivov te dejavnosti ne poznam, ker se neposredno z rejo ovac ne ukvarjamo. Je pa spodbudno, ker se vendarle vse več mladih odloča za to pot.
Vedeli smo, da se bo svet odvijal tako, da bo treba kakovostnejšo volno uporabiti v boljših produktih, slabšo volno pa v slabših. Tudi zato, ker je imela Slovenija že takrat ovčerejo različnih pasem, ki dajejo boljšo ali slabšo kakovost volne, ni pa bilo pravega trga za pletenine in prejo.
Po nekaj letih smo prepoznali, da bo treba menjati strojno opremo in razvijati nove produkte. Nastala je delavnica najprej v sklopu naše domače skoraj novo grajene hiše, ko pa je postal prostor premajhen, pa smo obnovili nekaj let že nerabljeno stavbo v Selnici ob Dravi, in se prvič v življenju konkretno zadolžila, kar pa se je po desetih letih izkazalo za edino pravo odločitev.«
Uspešnih 30. let
»Oba z možem izhajava iz samooskrbnih domačij. Družina ima s svojimi ovcami in volno ne samo svoje volnene nogavice, lahko ima tudi odejo iz prave volne, konec koncev tudi volno za vrtnarjenje. Prelomnica pri našem delu je bila verjetno ravno selitev v nove, večje prostore. Vedeli smo, tudi seveda zaradi ekonomske pokritosti, da je treba razširiti proizvode. Treba je narediti več. Material je treba imeti rad. Pri slovenskih rejcih bi radi dosegli, da bi pri striženju volno ločevali glede na kakovost. Trenutno pa gre še vedno vsa volna ob striženju na isti kup, kar je škoda. S »sortiranjem« bi rejci dosegli boljšo ceno pri odkupu. Lažje bi proizvajalci pozneje iz volne tudi naredili dobre produkte. Manj bi bilo tudi odpada. Naš trend je narediti trajnostni produkt v sklopu krožnega gospodarstva.«
Ko še nihče v Sloveniji ni razmišljal o rabi volne v vrtnarstvu, sem sama volno slabše kakovosti že vkopala v svoj domači vrt in zrasla je dobra solata. Pri visoki gredi ni toliko pomembno, da se volno položi na dno, pravi pomen dobi, ko z njo obložimo ogrodje.
Še več o volni, njenih kakovostih in široki rabi, prisluhnite pogovoru z go. Marijo Srblin, iz podjetja Soven, v celoti. Gostili smo jo v oddaji Via positiva. Vabijo ob obletnici podjetja na dan odprtih vrat 18. aprila.



