Predobro, da bi bilo res

Svetovalnica 10. 02. 2026, 11:51 s. Meta Potočnik

Ob današnjem dnevu varne rabe interneta, ki je letos osredotočen na potrošnike na spletu, v Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-Cert na prvem mestu izpostavljajo finančno škodo. Po podatkih policije je celoten znesek prijav kaznivih dejanj spletnih goljufij lani znašal več kot 40 milijonov evrov. Pred prevarami ni varen nihče, a posebej starejši so pogosto tarča lažnih spletnih trgovin, prevarantskih oglasov, naročniških pasti in zlorab osebnih ali finančnih podatkov.

Strokovnjak Tadej Hren je v Svetovalnici opozoril na porast spletnih prevar, kot so lažne lekarne, investicijske goljufije in phishing. Napadalci izkoriščajo psihologijo in nujnost. Svetuje uporabo preverjenih strani, previdnost pri sporočilih bank ter izobraževanje na portalu Varni na internetu.

Katere so najpogostejše spletne prevare, na katere moramo biti pozorni?

Najpogostejše spletne prevare vključujejo krajo podatkov (fishing), lažne spletne trgovine ter različne oblike psihološke manipulacije, kot so ljubezenske in investicijske prevare. Vsem je skupno to, da poskušajo od žrtev pridobiti denar ali občutljive podatke.

• Fishing (ribarjenje podatkov): To je najpogostejši način, kako napadalci ukradejo gesla, osebne podatke ali podatke o kreditnih karticah. Največkrat gre za lažna SMS sporočila ali e-pošto, ko se neznanci izdajajo za Pošto Slovenije, banke ali portale, kot je Bolha. Sporočila vas pod pretvezo (npr. težave z dostavo paketa) vodijo na lažne strani, kjer vpišete svoje podatke.

• Lažne spletne trgovine in lekarne: Goljufi postavijo strani, ki so videti legitimne, a ponujajo npr. zdravila na recept ali izdelke po sumljivo nizkih cenah. Te strani imajo pogosto kratko življenjsko dobo (le teden ali dva) in so namenjene zgolj hitremu zaslužku na račun neprevidnih kupcev.

• Investicijske in ljubezenske prevare: Te prevare temeljijo na t.i. socialnem inženiringu oziroma psihološkem prepričevanju. Pri investicijskih prevarah obljubljajo velike zaslužke brez tveganja. Pri ljubezenskih prevarah napadalci prek socialnih omrežij navežejo stik z osamljenimi osebami, z njimi zgradijo zaupanje, nato pa začnejo prositi za denar za "nujne primere".

• Prevare z oddaljenim dostopom: Napadalci vas pokličejo (npr. v imenu banke ali kripto borze) in vas prepričajo, da si na telefon namestite aplikacijo za pomoč. V resnici s tem dobijo popoln nadzor nad vašo napravo in dostop do spletne banke.

• Zlorabe na oglasnikih (npr. Bolha): Goljufi poskušajo komunikacijo s platforme preusmeriti na aplikacije, kot sta WhatsApp ali Viber. Tam vam pošljejo povezavo do lažne strani za plačilo, kjer vam namesto nakazila denarja izpraznijo račun.

Naročil sem paket, ali je to sporočilo lahko lažno?

Da, sporočilo je lahko lažno, tudi če dejansko pričakujete paket. Spletni goljufi pogosto izkoristijo čas, ko veliko ljudi nakupuje prek spleta (npr. pred prazniki), saj vedo, da bo takrat verjetnost, da nekdo pričakuje pošiljko, največja.

Tukaj je nekaj ključnih opozoril, ki vam bodo pomagala prepoznati prevaro:

• Lažna identiteta pošiljatelja: Napadalci lahko ponaredijo ime pošiljatelja, tako da se v telefonu izpiše "Pošta" ali "Banka", čeprav sporočilo ni njihovo.

• Izgovor o neuspeli dostavi: Najpogostejši scenarij je sporočilo, da vas ob dostavi ni bilo doma in da morate na priloženi povezavi naročiti novo dostavo.

• Majhno plačilo kot past: Na lažni spletni strani od vas zahtevajo simbolično plačilo (npr. dva evra) za stroške ponovne dostave. To storijo zato, da bi vas pripravili do vpisa podatkov o kreditni kartici.

• Končni cilj: Če vpišete podatke svoje kartice, vam ne bodo odtrgali le tistih dveh evrov, temveč lahko goljufi izpraznijo celoten račun ali celo v vašem imenu najamejo hitri kredit.

Kako se zaščititi?

Strokovnjaki svetujejo, da v takšnih situacijah ne ravnate impulzivno.

Če se vam zdi sporočilo nenavadno, bodite pozorni:
1. Ne klikajte na povezavo v sporočilu.
2. Ustavite se in premislite, namesto da bi podlegli občutku nujnosti.
3. Preverite stanje svoje pošiljke neposredno na uradni spletni strani ponudnika (npr. Pošte Slovenije)

Najpomembnejša je zdrava mera skepse. Če prejmete nenavadno ali nujno zahtevo, se ustavite, ne klikajte na povezave in raje sami pokličite institucijo, ki naj bi vas kontaktirala. Če je nekaj preveč lepo, da bi bilo resnično, verjetno ni res.

Zapomnimo si torej vsaj dve opozorili. Prvo: Predobro, da bi bilo res. Drugo: Preden klikneš, premisli in preveri, ker brzina je hudičeva vrlina.