Za upravljanje z denarjem je potrebno znanje | (foto: Chiara Daneluzzi / Unsplash)
Blaž Cvar: Tisoč evrov neto minimalne plače je nevarna politična poteza
Novice s. Meta Potočnik Alen Salihović
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Slovenije Blaž Cvar je v pogovoru za Radio Ognjišče ostro opozoril na odločitev vlade, da za leto 2025 določi minimalno plačo v višini tisoč evrov neto. Po njegovem mnenju gre za predvolilno potezo, ki daje prednost političnim interesom pred dolgoročno stabilnostjo gospodarstva.
Cvar poudarja, da sama številka – tisoč evrov neto – na prvi pogled zveni socialno privlačno, a skriva resne posledice za podjetnike, zlasti za mala in srednja podjetja. Ključni problem vidi v tem, da vlada do višje neto plače ni prišla z razbremenitvijo bruto plač, torej z nižjimi davki in prispevki, temveč z dodatnim obremenjevanjem delodajalcev.
Takšen pristop po njegovih besedah pomeni neposreden pritisk na stroške dela, ki jih številna podjetja, predvsem v obrtnih in storitvenih dejavnostih, težko prenesejo. Namesto da bi država izboljšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ga s tem potiska v še težji položaj, opozarja predsednik OZS.
Cvar izpostavlja tudi širši kontekst: slovensko gospodarstvo se že sooča z visokimi obremenitvami dela, energetsko draginjo in negotovimi razmerami na tujih trgih. V takšnih okoliščinah bi po njegovem mnenju potrebovali premišljene in dolgoročne ukrepe, ne pa političnih signalov, ki so všečni, a ekonomsko tvegani.
Ob tem poudarja, da obrtniki in podjetniki niso nasprotniki višjih plač. Nasprotno – želijo si jih, vendar le na način, ki je vzdržen za podjetja in temelji na razbremenitvi dela ter rasti produktivnosti. Brez tega, opozarja Cvar, bo cena takšnih odločitev na koncu plačana z zapiranjem delovnih mest, zmanjševanjem investicij in upadom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Dvig minimalne plače razdelil socialne partnerje: gospodarstvo opozarja na višje cene in izgubo konkurenčnosti, sindikati ukrep pozdravljajo
Napovedan dvig minimalne plače na 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto je naletel na ostre odzive gospodarstva, medtem ko ga sindikati in humanitarne organizacije podpirajo. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje delodajalcev Slovenije opozarjajo na resne negativne posledice za podjetja, konkurenčnost in inflacijo, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa ukrep vidi kot korak v pravo smer.
V Trgovinski zbornici Slovenije poudarjajo, da podjetja nimajo več rezerv, zato se bo dvig minimalne plače neizbežno prelil v višje cene blaga in storitev. Stroški dela bodo po njihovih navedbah skokovito narasli, kar bo dodatno poslabšalo konkurenčnost podjetij in povečalo inflacijski pritisk. Predsednica TZS Mariča Lah opozarja, da bodo višje cene najbolj prizadele prav gospodinjstva z nižjimi dohodki, saj ta največji delež porabe namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam. Kot ustreznejšo rešitev vidi razbremenitev stroškov dela.
Podobno stališče zavzema Gospodarska zbornica Slovenije. Glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček meni, da gre za nevarno predvolilno potezo, s katero je vlada za politične interese žrtvovala gospodarstvo. Opozarja na rušenje plačnih razmerij, tveganje izgube delovnih mest, selitev dejavnosti v tujino in dodatne pritiske na javne finance. Po njegovih besedah se bo dvig minimalne plače prelil tudi v višje cene in slabši položaj zaposlenih, saj bodo delovna mesta ogrožena.
Najostrejši so v Združenju delodajalcev Slovenije, kjer ocenjujejo, da je vlada z dvigom minimalne plače »zabila žebelj v krsto gospodarstva«. Ukrep označujejo kot administrativen in ekonomsko surov rez v stroške dela, ki je odklopljen od gospodarske realnosti. Opozarjajo na verižne učinke dviga, saj se skupaj z minimalno plačo zvišujejo tudi druge obveznosti delodajalcev, kar bo še posebej prizadelo mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge.
Na drugi strani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije dvig minimalne plače pozdravljajo. Predsednik ZSSS Andrej Zorko meni, da gre za pravo pot, hkrati pa dodaja, da si sindikati želijo, da se razmerje med minimalno plačo in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi dodatno poslabšalo. Dvig podpirajo tudi v Rdečem križu Slovenije in Zvezi prijateljev mladine Slovenije, kjer poudarjajo, da bo ukrep pomagal najranljivejšim pri soočanju z vse višjimi življenjskimi stroški.
Razprava o minimalni plači tako znova razkriva globok razkorak med socialnimi partnerji: gospodarstvo opozarja na ekonomska tveganja in izgubo konkurenčnosti, sindikati in humanitarne organizacije pa v višji minimalni plači vidijo nujen socialni korektiv.
