Iranska zastava | (foto: Wikipedia)
V Iranu vre - kam to lahko vodi?
Svet Marjana Debevec Nejc Krevs
Iran že od konca decembra pretresajo obsežni protivladni protesti. Ti so se iz prestolnice Teheran razširili po vsej državi. Sprva so izbruhnili zaradi vse hujše se gospodarske krize, kmalu pa prerasli v odkrito nasprotovanje teokratskim oblastem. Protivladni protesti so se sprevrgli v krvavi pokol režimskih oblasti. Aretiranih je bilo več kot 16 tisoč ljudi, na ulicah pa je oblast krvavo obračunala že z več kot 2.500 protestniki. Iran je izklopil internet in mobilne storitve po vsej državi, kar otežuje preverjanje informacij. Kdor si drzne poslati informacije v svet, mu grozi smrtna kazen. Kako blizu je zahodno posredovanje in koliko ljudi je zares umrlo? Za komentar smo prosili poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu Nejca Krevsa.
Resnici na ljubo nihče povsem ne ve, koliko ljudi je brezkompromisno ubila iranska revolucionarna garda, potem ko je lrancem prekipelo zaradi vse slabših življenjskih pogojev in krvoločnosti iranskega režima pod vodstvom vrhovnega voditelja Alija Hameneja.
Podatki, ki prihajajo s strani nevladnih humanitarnih organizacij, ocenjujejo, da je režim 90-milijonske islamske republike v dobrih dveh tednih ubil med 10 in 20 tisoč ljudi. Na tisoče aretiranih, po veliki večini mladih, čaka enaka usoda, napovedujejo teokratske mule.
Iranci zdaj niti ne morejo pokopati svojih najbližjih, družinam ubitih grozijo. Uporaba brezplačnega dostopa do Starlinka, Muskove internetne povezave, ki je sicer v Iranu prepovedana, se prav tako kaznuje s smrtno kaznijo.
Nasilju ni videti konca. Zloglasne milice Basij iranske revolucionarne garde izvajajo pokole zlasti v Teheranu, da bi protestnikom pokazale, kdo ima še vedno moč.
Bodo ZDA ukrepale?
Ameriški predsednik Donald Trump je ostro obsodil režimsko nasilje v Iranu in napovedal, da bodo ZDA ukrepale »zelo močno«. Kaj to pomeni? Ocenjujem, da bodo v primeru, da bodo iranske oblasti obešale protestnike in nadaljevale množične pokole, začele vojaško intervencijo nad državo.
Hkrati Trump javno nagovarja Irance, naj protestirajo. Izrael prav tako glasno podpira idejo spremembe režima v Iranu, a opozarja, da premočna zunanja intervencija za zdaj morda ne bi delovala.
Iz tega naslova prihaja tudi precejšnja zadržanost mednarodne skupnosti, ki pa verjamem, da bo kmalu skopnela, saj takšna grozodejstva ne bodo ostala neopažena.
Prepričan sem, da se iranski režim ne bo ustavil, enako velja tudi za protestnike. Zato menim, da bodo prve ameriške poteze usmerjene v ciljna kibernetska posredovanja. Bolj ko se bodo razmere majale, bolj pa lahko pričakujemo končni vojaški udarec režimu, ki mu iransko ljudstvo nikoli ne bo odpustilo ubijanja lastnih ljudi.
