Po svetu zasužnjenih največ ljudi v zgodovini

Oddaje 04. 12. 2025, 11:32 Marcel Krek

V torek smo obeležili Mednarodni dan boja proti suženjstvu. Po oceni Mednarodne organizacije za delo je po svetu kar 50 milijonov ljudi ljudi prisiljenih v delo, spolno izkoriščanje ali druge oblike nadzora, izkoriščevalcem pa prinese letno 235 milijard evrov dobička. S primeri tovrstnih praks se srečujemo tudi v Sloveniji. O tem smo se z gosti pogovarjali v sredinem Pogovoru O.

Rekordno število zasužnjenih

Danes je po svetu zasužnjenih največ ljudi v zgodovini, je opozorila predstavnica Društva ključ – Centra za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi Manca Raušl: "Se pravi, da suženjstvo res ni stvar preteklosti. Morda so se samo spremenile pojavne oblike suženjstva." Po besedah Raušlove suženjstvu danes rečemo trgovina z ljudmi. "Najkrajša definicija trgovanja z ljudmi je izkoriščanje ljudi z namenom zaslužka. Na eni strani imamo ranljive posameznike in posameznice, ali skupine ljudi, ki so izkoriščeni. Na drugi strani so pa tisti, ki te ranljivosti izkoriščajo," je dodala.

V zadnjih več kot 15 letih je bila kar 89 odstotkov žrtev ženskega spola, danes pa je to lahko kdorkoli. V zadnjem času so še posebej "na udaru" moški in otroci, so opozorili gostje v oddaji Pogovor O.

Naročanje delavcev, kot artiklov

Najpogostejši obliki trgovine ljudi na svetovni-, ravni Evropske unije, pa tudi Slovenije, sta zloraba v prostituciji in delovno izkoriščanje, oziroma prisilno delo. Sploh slednje je vse bolj pereče zaradi staranja prebivalstva in posledičnega vsesplošnega pomanjkanja delovne sile v zahodnih državah.

Tega se zavedajo tudi nepridipravi, ki nastopajo kot posredniki med podjetji in iskalci zaposlitve, pogosto iz držav tretjega sveta. Inšpektor z Inšpektorata za delo Roman Pečnik je ponudil primer "oglasa," v katerem je posrednik podjetjem obljubljal, da bodo poskrbeli za prihod delovne sile v Slovenijo, pri čemer naj bi pokrili vse stroške. "Seveda, zato, ker posredniku stroške za svoje potovanje plačajo že delavci sami. Potem posredniki dvakrat zaračunajo; enkrat delavcu, in potem še podjetju, ki mu zagotavljajo delavce," je pojasnil.

Ponudil je še en primer, ko posredniki za delavca ponujajo celo "garancijo za poskusno obdobje enega meseca." "Garancijo!? Kot da bi kupili pralni stroj!" je bil zgrožen inšpektor Pečnik in delodajalce pozval, naj delavce iščejo sami, brez posrednikov ali pa preko Zavoda za zaposlovanje.

(Ne)prijavljanje

Žrtve pogosto ostanejo v takšnih delovnih razmerjih saj vedo, da bodo kljub vsemu zaslužili več denarja, kot v matičnih državah, so opozorili sogovorniki. "Pokriti morajo še dolgove (ti gredo lahko v več tisoč evrov), ki so nastali z njihovo potjo. Ljudje se tudi sploh ne prepoznajo kot žrtve trgovanja z ljudmi," je poudarila Raušljeva z Društva ključ.

To pogosto velja tudi za žrtve drugih oblik trgovanja z ljudmi. Denimo v prostituciji, saj se tisti, ki so v njej pristali, počutijo osramočeno in pogosto krivijo sebe. Dvomijo tudi v sistem, pa tudi, da jim bo kdorkoli pomagal, jim namenil lepo besedo, prijaznost in spoštovanje, je iz dolgoletnih izkušenj pripovedovala Magdalena Strmšek Buh s Slovenske Karitas, "gradnja zaupanja je dolgotrajen proces," je opozorila.

Raušljeva je ob tem ponudila primer deklice in njene matere, ki ju je zlorabljal oče. Poklicali sta policijo, in ko je policist obiskal njihov dom, jima je dejal, da "Saj ni tako hudo," Takrat je izgubila zaupanje v sistem.

Ta je pri nas precej okoren, saj postopki tudi v primeru tako hudih kaznivih dejanj, kot je trgovina z ljudmi, lahko trajajo leta (v letu 2024 le štiri obsodbe, ob 17 uradno prepoznanih primerih). Strmšek Buh je predstavila osebno izkušnjo, ko je sodelovala kot priča na sodišču, tam pa je imel možnost zasliševanja tudi obdolženec - torej oseba, ki je izkoriščala ljudi za lasten dobiček. "Proces naj ne temelji zgolj na pričanju žrtve, saj mora ta pričati pred storilcem, zato pogosto izjave prilagodi ali umakne," je dejala Strmšek Buhova in dodala, da bi storilce morali kaznovati tam, kjer jih najbolj boli - z odvzetjem vsega premoženja, tudi njihovim najožjim družinam.

Na težavo v postopkih je pokazal tudi Pečnik. Če namreč kateri od delavcev, inšpektorjem ob izvajanju nadzora prijavi potencialne kršitve, to delodajalec v zapisniku vidi - stranka v postopkih inšpektorata je namreč delodajalec in ne delavci. Zato mnogi niti ne upajo prijaviti zlorabe in jih je strah, je dodal Pečnik.

V Sloveniji se srečujemo še s prisilnimi porokami in beračenjem ter posnetki spolnih zlorab. Pri slednjem so v zadnjem obdobju, ko je svet zaradi digitalnih platform vse večji, še posebej ranljivi otroci, je dodala Strmšek Buhova. Po njenih besedah tudi nevladniki in tisti, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi niti še ne znajo dobro prepoznati tovrstnih zlorab ... "in in tu bomo mogli delati zelo veliko, saj so to mladostniki, z željami po hitrem zaslužku, po lagodnem življenju, so tudi radovedni in naivni in jih digitalni svet definira. Niso pa to samo mladostniki, žrtve so tudi odrasle osebe," je podčrtala.

Kam po pomoč?

Žrtve trgovine z ljudmi se v Sloveniji lahko po pomoč – ob policiji (113) zatečejo prav h Karitas in Društvu ključ. Karitas jim lahko ponudi tudi krizno namestitev na tajni lokaciji do 30 dni. Po tem roku lahko za podobno pomoč za daljše časovno obdobje zaprosijo prav Društvo ključ, kjer lahko ostanejo vse do konca postopkov.