Advent je čas hrepenenja, upanja in dejavne ljubezni

Cerkev na Slovenskem 30. 11. 2025, 09:42 Alen Salihović

Ob prvi adventni nedelji je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl poslušalce Radia Ognjišče povabil, naj vstopijo v advent kot v čas hrepenenja po odrešenju, čas notranje prenove in globljega pričakovanja. Adventni čas po njegovih besedah zajema dve razsežnosti priprave: kratkoročno, ki nas vodi k praznovanju Jezusovega rojstva ob božiču, in dolgoročno, ki nas usmerja k Gospodovemu drugemu prihodu ob koncu časov. Božja beseda prve adventne nedelje že na začetku liturgičnega leta preseneti, saj pogled usmerja v prihodnost, v Kristusov slavni prihod, zato nas spominja, da advent ni le spominjanje zgodovinskega dogodka v Betlehemu, temveč budno pričakovanje izpolnitve Božjih obljub.

Prvo berilo vabi, da meče prekujemo v lemeže, kar nadškof razume kot vabilo k preobrazbi odnosa do bližnjega. Eden najnevarnejših »mečev« je prav naš jezik, s katerim zlahka ranimo, razdvajamo in prebadamo. Advent naj bo zato čas, ko ostre besede postajajo blage in ko besede gradijo namesto rušijo. Apostol Pavel v drugem berilu poziva, naj odvržemo dela teme in si nadenemo orožje luči. Kristus sam je ta luč; on prihaja, da razsvetli naše poti, naše misli, naše odnose. Evangelij po Mateju opozarja na resnost drugega Jezusovega prihoda. Čeprav dan in ura nista razodeta, je Gospodovo naročilo jasno: bodite pripravljeni. Nadškof je ob tem spomnil na Dantejevo misel, da čas neprestano odhaja, človek pa se tega pogosto niti ne zaveda. Ob neizogibni minljivosti se človek lahko preda lahkomiselnosti ali pa spozna dragocenost časa in ga porabi za dobro. Evangeljski klic je jasen: dokler še utegnemo, delajmo dobro.

Nedelja Karitas – dejavna ljubezen kot srce adventa

Prva adventna nedelja je tudi nedelja Karitas, ki nas spominja, da je adventni čas tesno povezan z dejavnim izkazovanjem ljubezni. Beseda »karitas« pomeni konkretno, požrtvovalno ljubezen do bližnjega v stiski. Nadškof Cvikl je poudaril, da mnogi med nami živijo v različnih stiskah – brezposelnost, pomanjkanje, osamljenost, težke življenjske preizkušnje. Advent je zato povabilo, da imamo odprte oči in odprto srce, da zmoremo prepoznati stisko bližnjega in mu priskočiti na pomoč po svojih najboljših močeh. Če bi vsak človek prispeval svoj delež, bi se temine mnogih življenj razjasnile, svet okoli nas pa bi postal svetlejši.

Nadškof je poudaril, da se Karitas razlikuje od drugih oblik socialne pomoči, ker izhaja iz Božje ljubezni. Ta ljubezen daje našim dejanjem srce in notranjo vsebino. Ljubezen razširi pogled, odpre oči za bližnjega in omogoči, da v drugem človeku prepoznamo brata ali sestro z lastno zgodbo. Zato je dejavna ljubezen oznanilo upanja – upanja, ki človeka dvigne, ga opogumi in spremlja. Nadškof se je iskreno zahvalil številnim prostovoljkam in prostovoljcem Slovenske Karitas, pa tudi škofijskim in župnijskim skupnostim ter poudaril, da so prav njihova dejanja znamenje upanja, ki sega preko materialnega in objame celotnega človeka, tudi njegovo dušo.

Advent kot pot upanja in notranje preobrazbe

V nadaljevanju nagovora je nadškof Cvikl opisal advent kot pot upanja, kot romanje srca, ki ga vodi Bog sam. Upanje je po njegovih besedah nova moč, ki jo Bog vliva človeku, da zmore gledati preko težav sedanjosti in ostaja trdno zasidran v veri. Ta Božja bližina daje moč, da ljubezen, ki jo prejemamo, nesemo naprej – z odprtimi očmi in odprtim srcem. Tako postajamo dar drug drugemu in oznanjevalci Božje ljubezni.

Naj bodo srca pripravljena sprejeti Gospoda

Ob koncu nagovora je nadškof povabil, naj advent ne bo le zunanja priprava, temveč predvsem notranja odprtost srca. Kristus prihaja k nam vsak dan – v tišini, v Božji besedi, v srečanjih, v preizkušnjah in v miru. Zato naj bodo naša srca pripravljena sprejeti Gospoda, da nam lahko razodene svojo ljubezen, nas ozdravi in obogati z novimi spoznanji. Božja beseda lahko prežene skrbi in napolni srce s hrepenenjem po Odrešeniku. Nadškof Cvikl je vsem zaželel, naj bo letošnji advent duhovno bogat čas ter sklenil z željo, naj vse na tej poti spremlja Božji blagoslov.