| (foto: )
Aleš Primc obtožuje vlado zavajanja glede zakona o prostovoljnem končanju življenja
Alen Salihović
Pobudnik številnih refernduma Aleš Primc je v javnem pismu z naslovom »J’accuse« ostro napadel vlado in poslanke koalicijskih strank zaradi – po njegovem – zavestnega zavajanja javnosti glede vsebine zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem bodo volivci odločali na referendumu. V izjavi za javnost, Primc trdi, da je želel že v začetku tedna v vidnejših slovenskih medijih javno obtožiti poslanko Gibanja Svoboda Terezo Novak, da laže in zavaja javnost, ko zatrjuje, da se bo po predlaganem zakonu lahko zastrupilo le terminalno bolne ljudi. Enako naj bi po njegovih besedah v televizijskem soočenju na POP TV ponovila tudi poslanka SD Mojca Pašek Šetinc. Iz tega Primc sklepa, da ne gre za posamezno izjavo, ampak za »vladni načrt zavajanja ljudi«.
»V zakonu se terminalna bolezen sploh ne omenja«
V središču očitkov je vsebina zakonskega predloga. Primc poudarja, da se v besedilu zakona nikjer, »niti z besedico«, ne omenja terminalne bolezni. Zakon naj bi kot pogoj navajal le starostno mejo 18 let ter neozdravljivo bolezen ali invalidnost, povezano z »izjemno težko psihološko stisko«, ki je po njegovem mnenju povsem nemerljiva. Sklicuje se na 9. točko 2. člena predloga zakona.
Na tej podlagi postavlja vprašanje, ali je mogoče, da poslanki vladne koalicije, ki aktivno zagovarjata sporni zakon, sploh ne poznata njegove dejanske vsebine. Sam meni, da je tak scenarij malo verjeten, zato se sprašuje, »kaj nam torej skriva vlada«.
Sporni 21. in 28. člen: mrliški list in kazenska odgovornost
Primc v izjavi izpostavlja še dve določbi, ki ju ocenjuje kot posebej zaskrbljujoči. Po njegovih besedah 21. člen zakona določa, da v mrliškem listu ne bo dovoljeno zapisati, da je človek umrl zaradi asistiranega samomora. To po njegovem odpira vprašanje, zakaj se resnica o vzroku smrti ne sme jasno navesti.
Druga sporna točka je 28. člen, ki naj bi, kot trdi, zdravnika in medicinsko sestro v primeru zlorab razbremenil kazenske odgovornosti. Zakaj predlagatelji zakona v tako občutljivem postopku izključujejo kazensko odgovornost izvajalcev, je po Primcu eno ključnih vprašanj, na katera vlada javnosti ne daje odgovorov.
»Vse nas državljane mora skrbeti, zakaj nam vlada laže? Kaj nam skriva? Kaj nam v resnici pripravlja?« se sprašuje v javnem pismu in dodaja dramatično opozorilo: »Ni nas potrebno biti strah. Potrebno nas je biti zelo, zelo, zelo strah!«
Zavrnjen oglas in sklic na Zolino afero Dreyfus
V nadaljevanju Primc razkrije, da noben od vidnih dnevnih časopisov ni želel objaviti oglasa z naslovom »J’accuse«, v katerem je želel predstaviti svoje očitke in, kot pravi, seznam dokazov za vse trditve. To, da naj bi bili vsi večji mediji pri tem soglasno zadržani, po njegovem dokončno razblinja dvome, da vlada in mediji ne želijo odpreti razprave o pravi vsebini zakona.
Ob tem se sklicuje na znani zgodovinski primer francoskega pisatelja Émila Zole, ki je leta 1898 v znamenitem odprtem pismu »J’accuse« razkril ozadje afere Dreyfus in se soočil s strahom in odporom medijev. Zola je moral dolgo iskati časopis, ki je bil pripravljen objaviti njegovo besedilo; podobno, pravi Primc, doživlja danes sam. Vendar napoveduje, da zato ne bo obupal.
»Vseeno ni obupal in tudi mi ne bomo!« zapiše v sklepu ter se izrecno zahvali tedniku Domovina za »državljanski pogum«, ker je pripravljen objaviti njegovo izjavo. Obenem se zahvaljuje vsem medijem in posameznikom, ki bodo, kot pravi, pomagali, da resnica pride na dan.
Primc: Borba za resnico o zakonu
Aleš Primc se v javnem pismu jasno postavlja v vlogo nekoga, ki želi razgaliti, po njegovem prepričanju, prikrito vsebino zakona o prostovoljnem končanju življenja in vladno komunikacijsko strategijo. Trdi, da ima za svoje očitke »nedvomne dokaze«, ki jih je pripravljen predstaviti, a mediji za to, kot zatrjuje, nimajo posluha.
Izjava »J’accuse« je tako hkrati napad na vsebino zakona in obtožnica zoper vlado ter del medijskega prostora, ki naj bi, po njegovem mnenju, prikrival ključne vidike predloga, o katerem bo javnost odločala na referendumu. Primc napoveduje, da se bo za »resnico« še naprej boril z vsemi zakonitimi sredstvi.
