Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije

Novice | 13.09.2025, 19:11 s. Meta Potočnik

Delegati NSi so na današnjem volilnem kongresu na Polzeli na čelo stranke izvolil dosedanjega podpredsednika in poslanca Jerneja Vrtovca. Podprlo ga je 294 delegatov, njegovega protikandidata Antona Hareja pa 48 delegatov. Štiri glasovnice so bile neveljavne. Je četrti predsednik NSi v njeni 25-letni zgodovini.

Vajeti stranke prevzema od Mateja Tonina, ki je stranki predsedoval sedem let. Najdlje, eno desetletje, je stranko vodila Ljudmila Novak, pred njo pa prvih osem let po ustanovitvi NSi Andrej Bajuk.

Jernej Vrtovec vodenje NSi prevzema ob dobrem poznavanju ustroja stranke. Je njen dolgoletni član, v vodenju se je preizkusil že na čelu podmladka, politično kilometrino pa pridobival tudi kot poslanec in minister. Stavi na preboj stranke in razvojno koalicijo, a ob zagotovilu, da prevzema odgovornost za obstoj NSi na njenih vrednotnih temeljih.

40-letni politik je vso svojo poklicno in politično kariero gradil v stranki, ki jo bo od danes tudi vodil. Mož in oče treh hčera velja za spretnega nogometaša med poslanci, teče tudi maratone.

Svojo politično pot je začel leta 2003, ko se je tudi včlanil v stranko in postal aktiven na lokalni ravni, pri čemer je ustanovil lokalni odbor stranke v Komnu. Tedaj so ga, kot je dejal ob napovedi svoje kandidature za predsednika NSi, nagovorile besede soustanovitelja in prvega predsednika stranke Andreja Bajuka, ki je dejal, da bo NSi "sodobna, odprta stranka, ki bo prispevala k zvišanju slovenske politične kulture, njen cilj pa bo gmotna, premožna, duhovno sveža in evropsko pluralna Slovenija".

Vrtovec je bil sprva aktiven v podmladku stranke, kjer je najprej prevzel funkcijo generalnega sekretarja, od 2009 do 2015 pa je podmladek tudi vodil. Iz tega časa je marsikomu ostala v spominu odločitev ustavnega sodišča, ki je na pobudo Mlade Slovenije leta 2011 odpravilo poimenovanje Titove ceste v Ljubljani. Vrtovec je bil tudi med tistimi iz mlade generacije v NSi, ki jih je tedanja predsednica Ljudmila Novak pritegnila k sooblikovanju politike stranke in so bili aktivno vključeni v projekt vrnitve stranke v DZ po njenem izpadu v letu 2008.

Nekaj časa je bil tudi predstavnik NSi za odnose z javnostmi. V DZ je bil prvič izvoljen leta 2014, trenutno pa je poslanec tretji mandat. Vmes je poslanske klopi zamenjal za ministrski stolček - po odstopu vlade Marjana Šarca in vstopu NSi v tretjo vlado prvaka SDS Janeza Janše je leta 2020 prevzel vodenje ministrstva za infrastrukturo.

Obdobje njegovega ministrovanja je med drugim zaznamoval začetek glavnih del pri projektu drugega železniškega tira Divača-Koper in intenziviranje gradbenih del na tretji razvojni osi, prvi postopki za drugi blok krške nuklearke, pa tudi ukrep prepovedi prehitevanja za tovorna vozila na delu avtocest. Kot minister pa se je podpisal tudi pod novelo zakona o cestninjenju, na podlagi katere so bile uvedene elektronske vinjete. Projekt je bil sicer deležen tudi očitkov o prirejanju Darsovega razpisa za vzpostavitev sistema elektronske vinjete, na katerem je bilo izbrano slovaško podjetje Skytoll.

Parlamentarno delo Vrtovca pa je v veliki meri zaznamovalo delo v komisijah DZ. V minulem mandatu je vodil preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je v svojem vmesnem poročilu razkrila, da je pri prenosu terjatev na DUTB v okviru sanacije bančnega sistema prišlo do več nepravilnosti in sumov storitve kaznivih dejanj.

V aktualnem klicu DZ pa je dosedanji podpredsednik NSi aktiven zlasti na čelu komisije za nadzor javnih financ, na kateri so pogosto na tnalu odločitve aktualne vlade na področju davčne in gospodarske politike.

Te je Vrtovec, vključno z nujo po ponujeni alternativi Golobovi vladi, nanizal v napovedi svoje kandidature. Vanjo se je novoizvoljeni prvak NSi podal s široko podporo vodstva stranke, njenih lokalnih odborov in zvez, med drugim podmladka in gospodarskega kluba NSi. Njegovi podporniki, pa tudi nekateri politični tekmeci, med njegovimi prednostmi izpostavljajo politično kilometrino in dobro poznavanje političnih ozadij, kot tudi učinkovitost.
Med ključnimi programski poudarki novi prvak NSi izpostavlja delo za dobro malega človeka, obrtnikov, podjetnikov in kmetov, pa tudi mladih, ki se želijo postaviti na lastne noge.

Podobno kot njegovi predhodniki na čelu stranke, ki letos beleži 25 let delovanja, za cilj postavlja preboj stranke, ki se je v preteklosti že večkrat ujela v zanko stagnacije. Zagotavlja tudi, da prevzema odgovornost, da bo NSi trdno stala na svojih vrednotnih temeljih. "Če ne veš, kdo si in od kod prihajaš, namreč ne moreš napredovati. Moje vodilo je preprosto: služiti ljudem. Pri tem prisegam zlasti na odgovornost in dialog," navaja v kongresnem materialu, objavljenem na spletni strani stranke.

Dosedanji podpredsednik stranke, pred tem pa tudi vodja sveta stranke, sicer ne napoveduje konkretnega cilja poslanskih mest, kot si ga je denimo z desetimi poslanci ob prevzemu vajeti NSi leta 2018 zastavil njegov predhodnik Matej Tonin.

Napoveduje pa prizadevanja za razvojno koalicijo. Ta bo imela po njegovem mnenju večji potencial, če bo večinsko sestavljena iz desnosredinskih strank. Trdi, da želi Sloveniji ponuditi novo politiko z daljnosežno vizijo.

Vrtovec sicer velja za spretnega političnega komunikatorja, s svojimi veščinami in nastopom pa bo moral volivce na prihajajočih volitvah, kamor bo prvič popeljal stranko kot njen predsednik, šele prepričati.

Stranko tako prevzema v zahtevnem, že predvolilno obarvanem obdobju, ko se ta sooča s sumi obvodnega financiranja preko Inštituta Janeza Evangelista Kreka, štiri poslance, med njimi tudi Vrtovca, pa je julija doletela kazenska ovadba zaradi nadzora parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na policiji v zadevi Dars novembra 2023.

Primorec iz Vipavske doline se je sicer rodil 24. maja 1985. Po končani srednji šoli je vpisal študij teologije v Ljubljani, kjer je leta 2013 tudi diplomiral. O temi, ki je bila predmet njegovega diplomskega dela, je leta 2016 napisal tudi knjigo z naslovom Vloga nadškofa Šuštarja pri slovenski osamosvojitvi.