Umetnina Vittoreja Carpaccia spet doma v Piranu

Novice | 04.09.2025, 10:07 s. Meta Potočnik

Po dolgih letih prizadevanj se je dragocena slika beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, Marija z detetom, vrnila na svoje mesto. Okoli njiju so svetniki: sv. Frančišek Asiški, sv. Anton Padovanski, sv. Klara, apostol Peter in zavetnik Pirana sveti Jurij. Popoldne bodo v varstvo vrnjeno sliko s slovesnostjo v cerkvi sv. Frančiška sprejeli patri minoriti.

Kot ključno za vrnitev umetnikove umetnine, ki so jo minoriti iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, je po mnenju nekdanjega veleposlanika pri Svetem sedežu, Tomaža Kunstlja, ki je pooblaščen za vračanje umetnin in arhivskega gradiva iz Italije, delo tihe diplomacije, ki jo čaka še veliko dela, saj je na seznamu še približno 100 umetnin, ki bi se morale vrniti na prvotno mesto v Slovenijo.

Kako se je slika znašla v Padovi?

Dragoceno oltarno sliko Marija z otrokom in svetniki so patri minoriti na začetku druge svetovne vojne iz Pirana prenesli na varno v Italijo. Sliko so, tako kot številne druge umetnine, odnesli na varno v Videmsko pokrajino in sicer v vilo Manin. Njen lastnik, grof Leonardo Manin, je namreč dovolil, da na njegovo posest na varno spravijo številne umetnine. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so sliko preselili v v baziliko sv. Antona v Padovo, kjer je ostala do današnjih dni. Ker so tudi tam patri minoriti, je bilo dogovarjanje nekoliko lažje in je proces stekel med prvimi.

Proces vračanja je bil dolg

Mnogi menijo, da gre za največjo dragocenost ne samo samostana, ampak tudi mesta Piran, pravi gvardijan samostana v Piranu p. Janez Šamperl. Po besedah patra se je pot za vračanje umetnine nazaj domov odprla z denacionalizacijo samostana leta 1996. Ena od možnosti za vrnitev slike je bilo tudi srečanje predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu, kjer sta se srečala prvi predsednik republike Milan Kučan in nekdanji italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro, "a časi še niso bili zreli". Za vrnitev slike si jo močno prizadeval tudi goriški nadškof Antonio Vitale. Vrnitev slike sovpada z obiskom italijanskega predsednika Sergia Mattarelle v Kopru ob 80. obletnici Primorskega dnevnika, ki bo prišel na povabilo predsednice Slovenije Nataše Pirc Musar.

Kako se je slika vrnila iz Padove v Piran?

V baziliki sv. Antona v Padovi, ki je Slovencem dobro znana, so v soboto, 30. avgusta 2025, pripravili slovesnost ob vrnitvi slike domov. Po uvodnem pozdravu p. Antonia Ramina, rektorja bazilike sv. Antona, je sliko in njeno zgodovino predstavila Giovanna Baldissin Molli. Sledil je ogled slike v Museo Antoniano ob glasbeni spremljavi zbora Concentus Musicus Patavinus.

Na slovesnosti so bili tudi župan Padove, predstavnik MZZ Slovenije g. Tomaž Kunstelj, provincialni minister Slovenske minoritske province sv. Jožefa p. Milan Kos, gvardijan piranskega samostana sv. Frančiška p. Janez Šamperl, predstavniki karabinjerjev, ki so sliko spremljali do italijansko-slovenske meje ter mnogi drugi gostje.

Kako jo bodo sprejeli v Piranu?

Carpaccievo sliko so v Piranu sprejeli v četrtek. 4. septembra 2025 v dopoldanskih urah. Vrata cerkve pa so za javnost odprli ob 16. uri. Slike takrat še ne bo v okvirju, ampak na štafelaju oziroma slikarskem stojalu. V okviru duhovno-kulturnega programa, ki bo pospremljeno z nagovori pristojnih in strokovnimi umetnostnozgodovinskimi podatki, bodo tudi podpisali listino o vračanju.

Po treh dneh bo slika odpotovala v Restavratorski center v Ljubljani, v času restavriranja v prestolnici pa bodo tudi v piranski cerkvi dokončali nekatere restavratorske postopke in tehnične zadeve, vključno z novo razsvetljavo. Uradna slovesna postavitev slike na njeno prvotno mesto bo v božičnem času, je napovedal p. Šamperl.

Lani v Kopru že sprejeli eno od Carpaccievih umetnin

Lani so v koprsko stolnico po petih letih restavriranja v Zavodu za varstvo kulturne dediščine že sprejeli restavrirano oltarno sliko tega renesančnega beneškega slikarja. Carpaccio je na sliki iz leta 1516 upodobil Marijo z detetom na prestolu, okoli nje pa so svetniki Hieronim, Jožef, Rok, Sebastijan, Nazarij, ki je zavetnik Kopra in v rokah drži maketo mesta, in Kvirin. Slika je krasila stranski oltar, ki je bil posvečen sv. Roku.

4,2 metra visoka in 2,5 metra široka slika je zavzela svoje mesto na desni strani oltarja v koprski stolnici. Restavratorska dela so trajala med 18.000 in 20.000 ur.