Kaj nas čaka, če bo sprejet zakon o omejeni osebni uporabi konoplje?

Slovenija | 27.08.2025, 16:36 Helena Križnik

Dogajanje v državnem zboru bo jeseni med drugim zaznamovala razprava o omejeni osebni uporabi konoplje. Podpise podpore pod zakon, ki to omogoča, so prispevali poslanci Svobode in Levice. Če bo besedilo prestalo parlamentarno sito, lahko pričakujemo pomembna tveganja za zdravje posameznikov in celotne družbe, so opozorili strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ljubljanskega kliničnega centra. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in podpornih organizacijah so dodali, da bo naša država z uveljavitvijo predloga kršila tudi marsikatero mednarodno zavezo.

Posledice legalizacije konoplje so lahko zelo resne

Več akutnih zastrupitev pri odraslih in otrocih, več zdravstvenih težav, kot so zasvojenost, psihotične motnje, pljučna in srčna obolenja, pa tudi potencialne prometne nesreče in nesreče na delovnem mestu. Vse to so lahko posledice morebitne legalizacije konoplje za omejeno osebno uporabo, je bila na novinarski konferenci na to temo jasna Mateja Jandl z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Takšne so izkušnje držav, ki so že naredile ta korak, je dodala. »Kaj se je zgodilo v ZDA in Kanadi? Ali se je razširjenost uporabe pri mladostnikih in odraslih povečala? Odgovor je da. Ključni razlog za razširjenost uporabe konoplje je namreč njena dostopnost. Ob tem pa tudi nizko zaznano tveganje v povezavi z njeno uporabo.«

Mladostniki so še posebej ranljivi

Da ohlapen odnos do konoplje prispeva k napačnemu prepričanju o njeni neškodljivosti ali celo koristnosti za duševno zdravje, je poudarila Marija Anderluh iz Službe za otroško psihiatrijo v največji slovenski bolnišnici. Še posebej ranljivi so po njenih besedah mladostniki. Njihovi možgani so namreč v razvoju vse do srednjih dvajsetih let. Številni, ki se že spopadajo z duševnimi stiskami, ne poiščejo strokovne pomoči, temveč se celo poskušajo samozdraviti s konopljo, kar je, tako Anderluhova, še posebej zaskrbljujoče. »Zakon, ki veča dostopnost konoplje v neposrednem družinskem okolju to težavo dodatno poglablja.«

Duševno zdravje Slovencev bo bistveno slabše

Tudi Andreja Pirtovšek Šavs iz ljubljanske univerzitetne psihiatrične klinike je ocenila, da je predlagani zakon škodljiv, še posebej je ogorčena nad členom, ki bi dovolil uporabo konoplje v psihiatričnih ustanovah. »Naši pacienti zelo radi posegajo po marihuani. Z njimi imamo vsakodnevne boje, da je to zanje škodljivo. A zdaj prihaja čas, v katerem bodo dobili sporočilo, da je marihuana zdravilo, kar bo posledično pripeljalo do tega, da bo sprejemov v bolnišnico veliko več in da bo duševno zdravje Slovencev bistveno slabše.«

Zastrupitve s konopljo v porastu

Zastrupitve s konopljo so v stalnem porastu, je navedla Tanja Varl Turk iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v osrednji zdravstveni ustanovi pri nas. »Ne moremo mimo številnih znakov in simptomov zastrupitev s konopljo, ki so predvsem motnja zavesti, od prekomerne zaspanosti do nezavesti, bolniki so omotični, vrtoglavi, zanaša jih pri hoji, imajo prebavne težave, težave v srčno-žilnem sistemu vse do bolečin v prsih, pri hudih zastrupitvah lahko srečujemo motnje srčnega ritma, lahko celo srčni infarkt, pa seveda do psihotičnih epizod, hude vznemirjenosti, tesnobnosti ali paničnega napada.«

Kako bo z varnostjo pri delu?

Eden od ukrepov, ki ga predvideva predlagano zakonsko besedilo Svobode in Levice je preprečiti testiranje delavcev na THC. Da je to še kako problematično, je bila odločna predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. »V Kanadi je primerjava delavcev, ki so bili pozitivni pri testiranju, s tistimi, ki so bili negativni, je pokazala, da so imeli pozitivni 55 odstotkov več nezgod pri delu in 85 odstotkov več poškodb pri delu. Njihovo odsotnost z dela oziroma bolniški stalež, proti kateremu se ta vlada že ne vem koliko časa bori, je bila 75 odstotkov višja pri tistih, ki so bili pozitivni.« Poslabšala se bo varnost pri delu, je pojasnila Dodič Fikfakova. »Kdo od vas se bo pustil operirati zdravniku, ki ima težave s koncentracijo, ki se ne spomni točno, kaj mora narediti, ki nima prave koordinacije,« je orisala.

Ni občutka, da je uporaba konoplje lahko nevarna

Strokovna sodelavka v Programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti Pogovorimo se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Lea Furlan je dejala, da mladi nimajo občutka, da je uporaba konoplje nekaj nevarnega, kar menijo tudi starši. »Mladostniki že zdaj ne verjamejo, da je marihuana tista substanca, ki vpliva na to, da so kot osebe spremenjeni, imajo težave v šoli, da se doma ne razumejo, da so brezvoljni in da imajo druge težave,« je naštela.

Tanja Urdih Lazar, tudi s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je sporočila, da dijaki konopljo zaznavajo kot lahko dostopno. »Mladostniki, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, imajo 4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo tudi uporabili,« je navedla. »Mislim,da bi se bilo treba zamisliti in vztrajati pri tem, da se zakon popolnoma umakne,« je pozvala.

Zakon gre že v osnovi v napačno smer

S tem se strinjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in podpornih organizacijah. Zakon gre že v osnovi v napačno smer, je za naš radio ugotavljal direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip Matej Košir. »Kljub nekaterim zapisanim varovalkam, da ta konoplja ne bi bila namenjena mladoletnikom, vemo v primerih tobaka in alkohola, da ta regulativa ne pomaga oziroma je naša država ni sposobna izvajati na način, da mladoletniki dejansko ne bi prišli do substance.«

Se nam obeta konopljin turizem?

Predvidena ureditev bi med drugim lahko spodbudila pojav tako imenovanega konopljinega turizma, je opozoril Košir. »Če ti omogočiš brezplačno izmenjavo konoplje, lahko tudi prebivalci ostalih držav Evropske unije glede na prost pretok ljudi pridejo v Slovenijo na določene lokacije, kjer si lahko z našimi državljani ali med sabo izmenjujejo to legalno konopljo.«

Razpravo bi morali začeti že veliko prej

Predlagani zakon bo treba nostrificirati pri Evropski komisiji, Košir je prepričan, da Slovenija pri tem ne bo uspešna. »Kar pomeni, da ni smiselno nadaljevati s postopkom. Bistveno bolj smotrno je zakon umaknit iz postopka, sklicati strokovne ustanove in se začeti o odnosu do konoplje oziroma kakršnikoli morebitni prihodnji regulativi pogovarjat na strokoven način.«

V odzivu koalicijskih strank, ki sta dokument vložili v državni zbor, je bilo mogoče zaslediti, da bosta razprava in odločanje o tem vprašanju v hramu demokracije priložnost za odkrito izmenjavo mnenj - tudi o učinkih in negativnih posledicah konoplje. »V bistvu bi morala biti ta razprava med politiko in strokovnimi ustanovami pred načrtovanjem zakona in še prej referenduma.« V Svobodi in Levici vseskozi ponavljajo, da gre za uresničitev na referendumu izražene volje volivcev. »Zakon gre krepko prek referendumske volje. Tudi rezultat sam, minimalna potrditev zakona, ne daje legitimnosti državnim ustanovam oziroma političnim strankam, da gredo v regulativo konoplje na tak način,« je bil še jasen Košir.