Pred evropskim dnevom na žrtve spomina totalitarnih režimov

Slovenija | 22.08.2025, 11:10 Tone Gorjup

Pred jutrišnjim evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je že današnji petek uglašen na ohranjanje spomina na tiste, ki so izgubili življenje zaradi fašizma, nacizma in komunizma. V ljubljanski stolnici bo ob 18.30 zanje sveta maša, ki jo bo daroval nadškof Stanislav Zore, zatem pa akademija z nagovorom Katarine Kompan Erzar.

Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske in ljubljansko nadškofijo vsako leto pripravi program v spomin na žrtve fašizma, nacizma in komunizma. Udeleženci se bodo ob 17. 45 zbrali pred ameriškim veleposlaništvom na Prešernovi ulici. Po polaganju cvetja pred ploščo v spomin na vse žrtve totalitarnih režimov bodo pot nadaljevali proti stolnici in vmes položili cvetje še pred udbovskimi zaporniškimi celicami na Beethovnovi ulici in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu.

Dejstvo, da imamo osrednje javno obeležje na 23. avgust, evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov na zidu ameriške ambasade, je dokaj zgovorno. Ker pomemben del naših državljanov ohranja dediščino komunistične revolucije, žrtve tega totalitarnega sistema ne smejo imeti svojega imena. Zato imamo na Dobravi pri Mariboru, v Lipici pri Škofji Loki in še kje skladišče posmrtnih ostankov na tisoče neimenovanih rojakov, ki čakajo na svojo pravico do groba.

Zakaj je pomembno, da bi ta del naše preteklosti predelali, je v zadnjem Pogovoru o povedala evropska poslanka Romana Tomc: »Mislim, da v vsaki državi, tudi v drugih državah, kjer so imeli temne plati svoje zgodovine, ne more biti prihodnosti, če se prej ne spravimo s svojo preteklostjo: Mi moramo to preteklost poznati, razumeti in jo sprejet. Sprejeti pomeni tudi to, da tisti, ki so zagrešili karkoli hudega, to priznajo, se opravičijo in da tistim, ki so bili žrtve tega hudega, omogočijo da žalujejo, da se spominjajo. Potem lahko na nekih takšnih poštenih osnovah, gradimo našo prihodnost.« Kot je dodala, mi tega danes nimamo. Imamo zmaličen pogled na ta del preteklosti oziroma nam ga poskušajo vsiliti, poskušajo ga prodati tudi mladim. Ampak brez zgodovinske resnice, brez spomina ni prihodnosti Slovenije, je dodala Romana Tomc.