Marijina svetišča kot energetske točke slovenskega krščanstva 

Cerkev na Slovenskem | 15.08.2025, 06:05 Rok Mihevc

Sodeč po vseh statistikah, ki nam prikazujejo, kako v dneh od velikega do malega šmarna radi obiskujemo Marijina svetišča, smo Slovenci res Marijin narod. To potrjuje tudi statistika cerkva, med 2900 uradno registriranimi cerkvami v Sloveniji jih je kar 360 posvečenih Mariji, skoraj tretjina pa Marijinemu vnebovzetju, resnici, ki jo bomo praznovali jutri. Svetišča dobro pozna tudi kanonik in arhidiakon Franci Petrič, avtor številnih knjig romarskih krajev.

Kot dobremu poznavalcu cerkva in svetišč, sem Franciju Petriču zastavil vprašanje, seveda nehvaležno, katero Marijino svetišče njega najbolj nagovarja, oz. katero bi izpostavil. Če bi to naredil, bi naredil veliko napako, je odgovoril. »Vsako me je nagovorilo, ki sem ga obiskal, mogoče zaradi lepote, arhitekture, potem pa predvsem zaradi vernosti, ki se je tam čutila, namreč postavljali so jih naši predniki zaradi vere v Marijino posredovanje, v Marijino pomoč. V njihovem življenju so se ob Marijinem zgledu tudi sami navduševali za vse dobro in lepo in so nekaj naredili iz svojega življenja, kljub težkim okoliščinam. In o tej veri pripoveduje čisto vsako svetišče, vsak kamen in vsak okrasek.«

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Poglejmo tri svetišča, ki jih tudi Petrič dobro pozna. Pri Novi Štifti pri Gornjem Gradu gre za upodobitev treh čudežev Marijinega prikazanja preprostim ljudem. »To vedno privabi velike množice, tudi sam sem že maševal, na predvečer je lepo doživetje, ko gre Marija z lučkami.«

Strunjan

Na Strunjan smo Slovenci malce pozabili, v letih po osamosvojitvi pa zopet stopa v ospredje, pravi. Gre za staro svetišče, povezano z benediktinci, ki so veliki častilci Marije. »To je Božja pot istrskih kristjanov, ne samo Slovencev, tudi Italijanov, danes res zelo priljubljena. V poletnem času je ena bolj obiskanih božjih poti, ker se mnogi ustavijo pri Materi Božji in gredo tudi k Strunjanskemu križu.«

Če pomislimo samo na slovenske razmere, kako je z zakonom o evtanaziji, je še kako potrebno, da na teh krajih, energetskih točkah slovenskega krščanstva iščemo moči, da bomo spreminjali družbo na bolje.

Višarje

Svetišče na Višarjah pa je letos obhajalo sto let od pozidave cerkve, kamor se je vrnila podoba Višarske Matere Božje. Je božja pot, kjer se povezuje tri narodne skupine, latinska, romanska in slovanska. »In na nek način zadnja leta tudi zdomska, izseljenska, zamejska in matična Slovenija na posebnih srečanjih in je za nas Slovence en dragocen biser v izpovedovanju naše vere in narodne identitete.«

Energetske točke slovenskega krščanstva

Vsak obisk svetišča je po Petričevih besedah stik z nadnaravnim, nekoga nagovori umetnost, arhitektura, vsakogar pa lahko molitev in pesem. »Na teh krajih slišimo zadnje besede, ki so zapisane, karkoli vam reče, storite. Marija nas spodbuja, da v teh časih živimo tako, kot nas Jezus uči v evangeliju. V časih, ko moramo klicati in moliti za mir in se boriti za življenje. Če pomislimo samo na slovenske razmere, kako je z zakonom o evtanaziji, je še kako potrebno, da na teh krajih, energetskih točkah slovenskega krščanstva iščemo moči, da bomo spreminjali družbo na bolje.«

Celotnemu pogovoru z duhovnikom Francijem Petričem lahko prisluhnete tukaj.