Fotografija je delo umetne inteligence | (foto: AI)
»Pes dobi petko, starec injekcijo smrti« – Cestnik o srhljivi simboliki nove zakonodaje
Spoznanje več | 30.07.2025, 10:29 Rok Mihevc
Sočasno izglasovani zakoni o zaščiti živali in prostovoljni evtanaziji imajo znake konca humanizma. To je misel p. Branka Cestnika, ki je nedavno glasovanje v državnem zboru označil za veliko perverznost.
Nekateri pravijo, da gre pri sprejemanju zakona o pomoči pri samomoru zgolj za izvajanje stvari, ki so bile izglasovane na referendumu, a Cestnik opozarja, da je bil takrat referendum v okviru evropskih volitev in se je takšna močna ekstencialna in filozofksa tema podtaknila v dnevno politiko, veliki razpravi pa se je izognilo. Tudi zdaj je podobno, o tej temi se govori v času počitnic in dopustov. »Se vidi, da se poigravajo z demokracijo. Demokracija namreč ni samo leteti na volitve, ampak tudi debatirati, reflektirati in spodbujati razpravo. Že tudi zmanipulirali so vse te postopke. Saj je legalno, ni pa demokratsko pošteno, tako se ne dela.«
Kritičen je bil tudi do videa premierja Roberta Goloba, ki v posnetku, po tem, ko so zakon o zaščiti živali sprejeli skupaj z zakonom o evtanaziji, natreniranemu psu na kavču da petko, češ, da ga je zaščitil. »Zakaj ni šel v dom za ostarele z injekcijo in pomahal težkemu bolniku, glej, pa smo dosegli, da boš lahko naredil samomor. To je neokusno, srhljivo, na meji brutalne grozljivke iz Hollywoodskih filmov.«
Z zakonom se bo sugeriral občutek odvečnosti.
Na eni strani se živali rešuje in poveličuje, istočasno pa se trpljenje razglasi za nevredno. »Tu pravijo, da gre za prostovoljno odločitev, a vemo, da ti zakoni delujejo proaktivno, da sugerirajo vsebino. Zakon ti dovoli, da v primeru hude bolezni prosiš državo za pomoč pri samomoru, to je uradna poved, poved spodaj pa, »saj veš, da je življenje bedno, lahko ga prej končaš, nima smisla, trpljenje je krščansko, mi itak nismo več«. In potem se sugerira občutek odvečnosti.«
Klasičen Slovenec noče biti v napoto
Spomnil je na Nizozemsko, tam je na leto več kot 10 tisoč asistiranih samomorov. Ker klasičen Slovenec noče biti v napoto, tako Cestnik, se boji, da bo šla Slovenija tudi po nizozemskem scenariju. »To je velika perverznost, bolehen človek je v napoto kapitalističnemu sistemu. To v parlamentu je bil perverzni triumf kapitalizma, v katerem samo koristni in močni lahko živijo. Tisti ki so ekonomsko učinkoviti lahko živijo, goli uporabnik pa postane nekoristen. Bojim se, da se bo ta občutek pri starih ljudeh razširil kot epidemija, res sem nekoristen, v nekaj letih bomo dobili nizozemski scenarij.«
Celotna oddaja s p. Brankom Cestnikom vam je na voljo v avdio arhivu.
P. Branko Cestnik je med drugim v oddaji komentiral tudi nov zakon o PPKŽ. Na njegov komentar se je odzvala prvopodpisana poslanka pod zakon, Tereza Novak. V skladu s 26. in 27. členom Zakona o medijih je zahtevala objavo popravka, ki ga objavljamo v skladu z zakonom.
»Mag. Branko Cestnik je v pogovoru za Radio Ognjišče – nekatere njegove izjave so navedene v članku z naslovom »»Pes dobi petko, starec injekcijo smrti« – Cestnik o srhljivi simboliki nove zakonodaje«, objavljenem na spletnem portalu Radia Ognjišče 30. 7. 2025 – napačno in zavajajoče predstavil vsebino in namen Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Široka in poglobljena javna razprava o uzakonitvi PPKŽ v Slovenij namreč poteka že vsaj od leta 2018, ko sta željo po uzakonitvi PPKŽ javno izrazila dddr. Janko Pleterski in Alenka Čurin Janžekovič. Februarja 2019 je društvo Srebrna nit objavilo Pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Zbrali so več kot 5500 podpisov. Leta 2021 je društvo Srebrna nit prvič predstavilo svoj predlog zakona, ki ga je pripravila delovna skupina, v kateri sta sodelovala zdravnik, medicinska sestra, dva humanista in dva pravnika. Zakon so začetek leta 2024 vložili v parlament s podporo več kot 5000 volivk in volivcev.
Ob prvem odločanju o predlogu zakona v Državnem zboru smo zakonski predlog poslanke in poslanci zavrnili ravno zato, ker smo menili, da si vprašanje zasluži širšo družbeno razpravo in ker se nam je zdelo prav, da o tem vprašamo ljudi na referendumu. Referendumsko pobudo smo zato vložili sami.
Po izkazani podpori uvedbi PPKŽ na posvetovalnem referendumu smo zadnjo, posodobljeno različico zakona v Svobodi skupaj s civilno družbo pripravljali več kot pol leta, spet nekaj mesecev je minilo od vložitve zakona v zakonodajno proceduro do dokončnega sprejetja na julijski seji Državnega zbora - po treh obravnavah in po vetu Državnega sveta.
Ves ta čas so svoje odzive in predloge za izboljšanje zakona redno in javno podajali najrazličnejši deležniki in predstavniki zainteresirane javnosti, veliko pozornosti so razpravi o PPKŽ vsa ta leta namenjali mediji, zelo intenzivno je razprava potekala tudi v času med kampanjo pred posvetovalnim referendumom. V tem obdobju so bile izvedene tudi številne raziskave javnega mnenja, ki so skorajda brez izjeme vedno kazale na podporo uvedbi PPKŽ med prebivalci in prebivalkami Slovenije.
Nadalje je mag. Branko Cestnik s trditvijo »Tu pravijo, da gre za prostovoljno odločitev, a vemo, da ti zakoni delujejo proaktivno, da sugerirajo vsebino. Zakon ti dovoli, da v primeru hude bolezni prosiš državo za pomoč pri samomoru, to je uradna poved, poved spodaj pa, »saj veš, da je življenje bedno, lahko ga prej končaš, nima smisla, trpljenje je krščansko, mi itak nismo več«. In potem se sugerira občutek odvečnosti,« povsem zavajajoče predstavil namen zakona o PPKŽ ter zato, da bi po nepotrebnem in povzročal strah in nezadovoljstvo med bralci oziroma poslušalci, postavil povsem neosnovano trditev, da naj bi zakon spodbujal ljudi k smrti.
Ne drži, da zakon kakorkoli sugerira, da življenje nima smisla. Gre za neutemeljeno in nevarno poenostavitev, resnica pa je ravno obratna. Že v osnovi lahko po zakonu za PPKŽ zaprosi zgolj posameznik, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja bolečine, ki je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja.
Poleg tega celoten postopek PPKŽ vključuje 18 različnih varovalk, več stopenj preverjanja, pogovore z zdravniki in svetovanje, katerega glavni cilj je, da se posamezniku pomaga. Ne da se ga odvrne od življenja, temveč da se spoštuje njegovo osebno avtonomijo in njegovo voljo, če je trpljenje zares neznosno.
Tereza Novak,
Prvopodpisana poslanka pod zakon o PPKŽ
