Peter Merše o najpogostejših predsodkih o politiki

Spoznanje več | 15.07.2025, 14:42 Tanja Dominko

»Prvi predsodek je, da so v politiki vsi isti, in drugi, da če bo na oblasti druga stran, bo pa vse drugače,« je novinar Peter Merše odgovoril na prvo vprašanje v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, v kateri je sodeloval prvič. Sam pravi, da niso vsi politiki čisto isti, med njimi so razlike, glede razlik v vladanju, ko oblast prevzame druga garnitura, pa pravi, da je tisti, ki pričakuje, da bo vse diametralno nasprotno, ravno tako naiven, kot tisti, ki misli, da so vsi enaki.

V nadaljevanju smo se dotaknili zgodbe, ki se je skuhala ob referendumu o obrambnih izdatkih. Najprej seja vlade, ki podpre dvig izdatkov, nekateri ministri na njej niso glasovali, ker so že odšli, potem jih doseže streznitveni trenutek, potem se uprejo, potem pride zahteva za referendum, potem se Svoboda dela, da bo to šlo mirno mimo, tišči glavo v pesek, se pri tem skoraj zaduši. Referendum je izglasovan, potem premier pride na idejo, da bi imeli še referendum o članstvu v NATU. Ves teden klopčič razpletajo s pomočjo ustavnih pravnikov, raznih anket in navsezadnje na političnem vrhu v petek skušajo žogico umiriti in se odločijo, da bodo znova glasovali o razpisu referenduma. Kako je vse to spremljal Merše?

»Tukaj gre za blef dobesedno vseh, najprej Roberta Goloba, ki je poskusil naokoli prinesti svoje koalicijske partnerje, ki jim je obljubljal eno, potem v Haagu pristal na nekaj drugega, potem doma razlagal, da je pristal na nekaj tretjega. Potem imamo blef Levice, ki je sklicala ta referendum v prepričanju, da ne bo izglasovan in je želela svojim volivcem pač pokazati, kako so mirovniški in kako so proti financiranju obrambnih izdatkov. Temu blefu so se potem pridružili Socialni demokrati, in ko je že kazalo, da se jim bo izšlo, češ mi nismo za milijarde za orožje, so jih razkrinkali v opoziciji, ko sta SDS in NSI dali svoje glasove za referendum, v katerega sicer ne verjamejo, tako da lahko rečemo, da so tudi oni rahlo blefirali, predvsem pa so s tem želeli razkriti, v kakšnem blefu je vlada.« Merše je dejal, da se je v tej zgodbi pokazalo še nekaj. »Kako se zdaj pravzaprav vrača Robertu Golobu, da je nespametno imeti v vladi stranko Levica, saj se vidi, da je neka radikalna stranka, ki ima neke utopične ideje, ki so neuresničljive. Naučil pa se je tudi, da če tri leta tepeš in teptaš na vse strani tako po koalicijskih partnerjih kot po opoziciji, je potem zelo težko pričakovati državotvorno ravnanje.«

Merše poudarja, da koalicijo skupaj drži ena stvar. »Mislim, da je Marjan Šarec je celo na soočenjih pred prejšnjimi volitvami to javno povedal, nekako tako je rekel, da je največji uspeh njegove vlade ta, da dve leti in še malo na oblasti ni bil Janez Janša. To je glavno lepilo, ki skupaj drži tudi to koalicijo, ki pa je hkrati vedno bolj živčna, namreč, volitve se bližajo.«

V petek bo predvidoma sledilo glasovanje o sklepu, da referenduma o obrambnih izdatkih ne bo. Na vprašanje, ali se še lahko kaj zaplete, Merše odgovori pritrdilno, saj glasovi še niso zagotovljeni.
V nadaljevanju smo se dotaknili tudi zakona o evtanaziji, o katerem bodo glasovali v petek in ki je v razpravi pokazal, da lahko o istih stvareh govorimo z istimi besedami, a imamo pri tem povsem drugačne stvari v mislih. Merše pravi, da je pri splavu ista zgodba, tudi tam govorijo »o civilizacijskem napredku, o reproduktivnem zdravju, zdravstveni oskrbi in tako naprej. Tako da znajo »zakamuflirati« te stvari tako, da pač nimajo negativnega pomena. Treba je zavedati, da je evtanazija asistiran samomor, to pomeni, da se živemu človeku vbrizga smrtonosno učinkovino, ki ga po nekem dokaj kratkem času ubije. To je treba povedati, da se zavedamo, o čem se sploh pogovarjamo. Slovenija ima že zdaj veliko težav s samomorom, s tem predlogom pa se postavljamo v neko shizofreno situacijo, ko se na eni strani želimo boriti proti simptomu družbe, ki je zelo problematičen, po drugi strani pa zdaj uvajamo samomor kot neke vrste rešitev.« Merše opozori tudi na zgodbe iz drugih držav, kjer se potem zakonodaja začne sčasoma rahljati in vse varovalke izginjajo.
Proti zakonu se je opredelila tudi Katoliška cerkev oziroma škofovska konferenca, zato je sledilo vprašanje, kako bi lahko za tak zakon glasoval poslanec, ki se opredeli kot kristjan. »Mislim, da bodo ti kristjani (tudi med poslanci koalicije jih je nekaj, op. p.) v hudi dilemi oziroma s čisto vestjo ne morejo glasovati za, ker je tak zakon pač v nasprotju z vsem, kar pravzaprav kot kristjan verjameš, če si res iskren kristjan.«

V oddaji nismo mogli niti mimo napada na kmeta s strani romske skupnosti in mimo dogajanja v opozicijskih strankah, ki se prav tako vsaka po svoje pripravljajo na volitve.

Prisluhnite celotni oddaji!