Evropska unija po ameriških napadih na Iran poziva k zadržanosti

Novice | 22.06.2025, 11:05 Uredništvo Radia Ognjišče Slovenska tiskovna agencija

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je po današnjih ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte pozvala k zmanjšanju napetosti in vrnitvi k pogajanjem. K zadržanosti ter spoštovanju mednarodnega prava in jedrske varnosti pa je vpletene strani pozval predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Iran ne sme razviti jedrskega orožja, saj bi to ogrozilo mednarodno varnost. Vse strani pozivam, naj naredijo korak nazaj, se vrnejo za pogajalsko mizo in preprečijo nadaljnje zaostrovanje, je zapisala Kallas na družbenem omrežju X.

Dodala je, da bodo zunanji ministri EU o razmerah razpravljali jutri.

Costa pa je na omrežju X izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in izpostavil, da ostaja diplomacija edini način za vzpostavitev miru in varnosti v regiji. 

Dogajanje je pozdravila Iranska opozicija, ki ključ do miru in varnosti v regiji vidi v spremembi režima s strani iranskega ljudstva in iranskega odpora.
"Prava vojna poteka med iranskim ljudstvom in režimom mul," trdij Maryam Rajavi.

Izraelci so ZDA hvaležni za pomoč. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v video nagovoru državljanom Izraela čestital predsedniku ZDA Donaldu Trumpu za napad in dodal, da bi njegova drzna odločitev "lahko spremenila zgodovino". "V zgodovino bo zapisano, da je predsednik Trump ukrepal, da bi najnevarnejšemu režimu na svetu odvzel najnevarnejše orožje na svetu," je dejal.

Nejc Krevs: »Na Zahodu pogosto podcenjujemo notranjo dinamiko iranske družbe«

Ameriški predsednik Donald Trump je svetovno javnost obvestil, da so vojaške sile Združenih držav napadle Iran. Tarče so bili trije iranski jedrski objekti v krajih Fordow, Natanz in Isfahan. Cilji so bili predvsem iranska podzemna infrastruktura za bogatenje urana. Trump je operacijo označil za spektakularen vojaški uspeh, iz Teherana pa sporočajo, da je ameriški napad nezaslišan. Kakšne so posledice napada in kako se bodo odzvale iranske sile, smo za komentar prosili poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu, Nejca Krevsa.

Nasprotno s pričakovanji, da si bodo Američani vzeli dva tedna časa za razmislek, je najmočnejši človek v Beli hiši presenetil svet in se odločil za operacijo proti strateškim ciljem iranskega jedrskega programa. Zloglasni Fordow je uničen, pravi Trump. Ameriška vojska je uporabila bombnike B-2 ponoči, okoli 2.30 po iranskem času. Bombniki so odvrgli skoraj 14-tonske prebojne bombe GBU-57, namenjene uničenju utrjenih ciljev globoko pod zemljo. Gre za največjo konvencionalno bombo v ameriškem arzenalu, ki sicer ni jedrska, a ima zaradi mase in natančnosti izjemno uničujočo moč.

Ker pa je iranski jedrski program umeščen globoko pod površje, ostaja vprašanje, ali so ti t. i. bunker busterji dosegli ključne dele nuklearnih naprav in komandnih središč ter jih dejansko uničili. Trump je napad opravičil s trditvijo, da je Iran glavni sponzor terorizma na Bližnjem vzhodu, hkrati pa opozoril, da bi to lahko bila zgolj vojaška uvertura, če Iran ne bo izkazal volje do miru.

V Teheranu odgovarjajo, da nikoli niso zapustili pogajalske mize, a očitno Američanom ni vseeno, kdo »pogrne to mizo«. Evropska unija poziva k zadržanosti, a obenem opozarja, da Iranu ne sme biti dovoljeno razviti jedrskega orožja.

Odkar so ZDA leta 2018 enostransko izstopile iz iranskega jedrskega sporazuma (JCPOA), se je nevarno ravnovesje v regiji porušilo. Iran je začel postopoma povečevati raven bogatenja urana, ZDA pa so okrepile sankcije, pritiske in vojaško prisotnost v Perzijskem zalivu. Napad na Fordow, Natanz in Isfahan tako ni začetek, ampak nadaljevanje verige eskalacij, ki traja že več let.

Ocenjujem, da se Iran zdaj nahaja v izjemno zahtevnem, ne le političnem, temveč tudi vojaškem položaju. Čeprav grozijo, da so ameriška oporišča v regiji ranljiva, bi neposreden napad na ameriške sile lahko pomenil konec vladavine vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Postal bi glavna ameriška tarča. Po drugi strani pa bi neodziv kazal na to, da Iran nima moči za resničen vojaški odgovor. Iranska revolucionarna garda sporoča, da svojih glavnih sil še ni niti aktivirala. Kaj to pomeni? Težko reči, a mogoče je pričakovati nov cikel vojaške napetosti, predvsem med Iranom in Izraelom.

Ob tem je treba poudariti, da iransko vodstvo gesla »Smrt Ameriki, Smrt Izraelu« ni jemalo zgolj kot ideološki slogan, temveč kot sestavni del svoje vojaške doktrine – usmerjene proti zahodnim interesom, ne le na Bližnjem vzhodu, ampak globalno. To sistematično iransko spodkopavanje Zahoda je že dolgo kot Damoklejev meč viselo nad mednarodno skupnostjo. Ali se bo zdaj nit, ki ga je držala, dokončno pretrgala, bo odvisno tudi od tega, ali se bo iranski narod poenotil v odporu proti zunanjemu vplivu ali pa bo to sprožilo notranje nemire in dokončen padec zatiralskega režima, ki je leta 1979 iransko monarhijo spremenil v teokratsko diktaturo.

Ocenjujem, da na Zahodu pogosto podcenjujemo notranjo dinamiko iranske družbe. Kljub avtokratskemu režimu se v Iranu že leta kopiči jeza zaradi gospodarske krize, represije, korupcije in verskega nadzora. A napad od zunaj lahko, paradoksalno, režimu zagotovi svežo legitimnost, če mu uspe prepričati prebivalstvo, da gre skupen iranski boj. Opozicije tako rekoč ni.

Svet znova stoji na robu nevarnega konflikta, ki ga ne bo mogoče zaustaviti potem ko so Američani prestopili Rubikon. Iran je zgolj v letu ali dveh postal regionalni igralec, ki se bori za obstanek, nič več za oblast, bolje rečemo za hegemonsko prevlado na Bližnjem vzhodu.